Geografija ni le poznavanje glavnih mest in zastav

Dr. Špela Čonč je raziskovalka na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje uporabljam računalnik. S posebnimi programi, ki jih imenujemo geografski informacijski sistemi (GIS), lahko obdelujem, pripravljam, analiziram in prikazujem različne prostorske podatke. Največkrat se moje analize nanašajo na obdelavo podatkov laserskega skeniranja ali lidarja. To je metoda daljinskega zaznavanja, s katero na podlagi merjenja časa povratnega potovanja laserskega pulza od senzorja do odbojne površine, na primer tal, in spet nazaj določimo razdaljo, iz znanega položaja senzorja pa določimo tudi položaj vsakega odboja. Za celotno območje Slovenije imamo tako na voljo zelo natančen lidarski digitalni model višin, na podlagi katerega lahko preučujemo različne značilnosti površja.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

V doktorski disertaciji sem raziskovala, ali evrazijski ris in evropska divja mačka za različna vedenja izbirata razgibana, strma ter skalovita območja in določene reliefne oblike, na primer vrtače, grebene ali stene. S kombiniranjem natančnih podatkov o reliefu in podatkov GPS-ovratnic, s katerimi so bili opremljeni risi in divje mačke, sem ugotovila, katere reliefne značilnosti ti živali izbirata. To je ena prvih raziskav, ki tako podrobno povezuje vedenje prostoživečih mačk z reliefnimi značilnostmi. Ugotovitve pomagajo bolje razumeti ekologijo teh dveh vrst ter so uporabne za njuno varstvo in ohranjanje. Poleg tega na inštitutu sodelujem pri različnih projektih s področij GIS-ov, fizične geografije in naravnih nesreč.

Zakaj imate radi znanost?

Predvsem zaradi možnosti, da se skozi raziskovanje neprestano učimo, hkrati pa nam nalaga tudi dolžnost, da znanje predajamo širši javnosti in ga kot orodje uporabljamo pri prizadevanju za boljši svet.

Špela Čonč skuša čim več časa s svojo psičko in prijatelji preživeti v naravi. FOTO: osebni arhiv  

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Menim, da je ohranjena narava ključna za dolgoročno dobrobit človeštva. Pri svojem delu si zato prizadevam ozaveščati o pomenu razumevanja naravnih procesov ter varovanja tako živega kot neživega dela narave. Vedno skušam poiskati načine, kako lahko rezultati raziskav prispevajo k bolj trajnostnemu odnosu do našega planeta.

Kot omenjeno, na inštitutu sodelujem pri raziskavah z različnih področij, zato so tudi vplivi naših raziskav različni. V doktorski disertaciji sem skušala poudariti, da bi bilo smiselno naše ugotovitve in rezultate upoštevati pri prizadevanjih za varovanje in ohranjanje obeh vrst, medtem ko na primer pri projektih, povezanih z naravnimi nesrečami, obravnavamo predvsem vprašanja s področja tveganja, ogroženosti in nevarnosti, kjer je ključno, da na prostor gledamo celostno – ne le skozi oči človeka, temveč tudi z vidika same narave.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Delo v raziskovanju se mi je sprva zdelo morda malce nedostopno, vendar se mi je nato ponudila enkratna priložnost na mestu mlade raziskovalke in zagrabila sem jo z obema rokama. Želja po nadaljnjem raziskovanju pa ni nič manjša kot na začetku kariere.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Kot prostovoljka sem aktivna v dveh društvih, društvu Dinaricum in Geomorfološkem društvu Slovenije. Kadar sem prosta, skušam čim več časa s svojo psičko in prijatelji preživeti v naravi, rada nabiram gobe in druge naravne dobrote, potujem po svetu in se ljubiteljsko ukvarjam s fotografijo.

Severni sij FOTO: Špela Čonč  

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Sposobnost razumevanja in povezovanja različnih delčkov pridobljenega znanja v celoto.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Mislim, da bo nekaj v povezavi z umetno inteligenco oziroma strojnim učenjem. Se pa glede na tok dogajanja v zadnjih letih bojim, da bo to predvsem negativno vplivalo na človeštvo.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Bi, če bi dobila tudi zagotovilo, da bi se lahko vrnila na Zemljo. Težko namreč zdržim več kot nekaj dni brez gozda, bližine vode oziroma narave na splošno.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Stavila bi predvsem na to, da si moramo kot družba prizadevati za zmanjšanje porabe energije. Če bi se poraba zmanjšala, v prostor ne bi bilo treba umeščati novih virov, ampak bi lahko za boljši izkoristek sedanje obnovili in posodobili.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z nemškim naravoslovcem Alexandrom von Humboldtom.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Najraje gledam naravovarstvene dokumentarne filme. Prizori narave me vedno navdušijo, hkrati pa tudi opomnijo, kako prelep je naš svet in da ga je treba varovati. Priporočam tri odlične domače dokumentarne filme, in sicer Ena za reko: zgodba Save, Nepoškodovane in Divja Slovenija.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Da geografija ni le poznavanje glavnih mest in zastav. Je veda, ki raziskuje součinkovanje oziroma povezanost naravnih in družbenih pojavov ter procesov, ki oblikujejo Zemljino površje.