Prvi prizor: robotska roka prime satelit in ga zapelje po 33 metrov dolgi tračnici proti sistemu dveh asteroidov – prvi, večji, je na priročni verigi obešen s stropa, drugi, manjši, pa se na robotskem vozilu v krogih vozi okoli njega. Vtis gledališča še okrepi težka črna zavesa v ozadju, ki ponazarja temno ozadje vesolja. Predstava se odigra v Esinem laboratoriju za orbitalno robotiko, vodenje in navigacijo na Nizozemskem in je vaja za resnično odpravo Hera k dvojnemu asteroidu Didimos.
Leta 2024 naj bi Esa proti paru vesoljskih kamnov, ki ga sestavljata večji Didimos s premerom 780 metrov in njegova 160-metrska luna, oba pa krožita okoli svojega gravitacijskega središča, poslala sondo Hera. Njena naloga bo natančno proučiti površji obeh vesoljskih teles, predvsem pa manjše lune.
To bo namreč že leta 2022 obiskala Nasina sonda Dart in jo s trkom potisnila iz njene naravne lege ter s tem opravila prvo spremembo poti asteroida. Nasin poskus bo raziskovalcem vodilo za načrtovanje obrambe našega planeta pred vesoljskimi telesi, Esina sonda Hera pa bo proučila posledice trka, spremembo trajektorije in izračunala natančno maso lune. Pri tem bo preizkusila inovativne načine manevriranja okoli asteroida s pomočjo kamer in laserjev, podobno kot to počnejo avtomobili pri avtonomni vožnji.
Da bo vse teklo gladko, skrbijo inženirji v Esinem laboratoriju na Nizozemskem, ki vesoljsko srečanje poustvarijo z robotsko roko, ki simulira let po vesolju, modelom satelita z merilnimi instrumenti ter na tridimenzionalnem tiskalniku ustvarjenimi modeli obeh nebesnih teles.
