Mačja taca za tretjo obletnico

Vesoljski teleskop James Webb že tri leta navdušuje tako strokovno kot laično javnost z čudovitimi posnetki naše širše soseščine in zagotavlja podatke za nova odkritja o vesolju. Tretjo obletnico delovanja so zaznamovali z objavo posnetka meglice Mačja taca (tudi Medvedova šapa ali NGC 6334), ogromnega lokalnega območja nastajanja zvezd.

Kako poteka nastajanje masivnih zvezd v velikih oblakih plinov in prahu, še ni povsem razumljeno. Meglica Mačja taca, ki se nahaja približno 4000 svetlobnih let stran od Zemlje v ozvezdju Škorpijona, znanstvenikom ponuja priložnost, da podrobno proučijo turbulenten proces prehoda iz oblaka v zvezdo. Webbovo opazovanje meglice v bližnji infrardeči svetlobi temelji na prejšnjih opazovanjih Hubblovega teleskopa in zdaj že upokojenega vesoljskega teleskopa Spitzer, sporočajo iz evropske, ameriške in kanadske vesoljske agencije, ki upravljajo s teleskopom.

Meglica NGC 6334 FOTO: NASA, ESA, CSA, STScI

Z visoko ločljivostjo Webb prikazuje doslej nevidne strukturne podrobnosti in značilnosti: masivne mlade zvezde iz svoje okolice odpihujejo pline in prah, njihova svetloba je prikazana v modri barvi. Ogromne zvezde imajo kratko življenje, a igrajo pomembno vlogo v svoji skupnosti. S časoma se bo, prav zaradi živahnega obnašanja teh masivnih zvezd, proces nastajanja zvezd ustavil.

Vrhnjo »blazinico« šapice zaradi krožne in stopničaste strukture imenujejo tudi opera, opisujejo v sporočilu za javnost. Modro svetlobo najverjetneje povzročajo svetle rumenkaste zvezde ali pa vir, ki je še vedno skrit za gostim prahom, ki je na sliki obarvan rjavo.

V središču slike so majhne, ognjeno rdeče gruče, razpršene med rjavim prahom. Ti žareči rdeči viri označujejo območja, kjer poteka silovito nastajanje zvezd. V spodnjem delu tega območja so majhni, gosti filamenti prahu. Te kopice prahu so kljub intenzivnemu sevanju ostale, kar kaže, da so dovolj goste, da lahko tvorijo protozvezde. Na sliki je opazna značilnost tudi rdeče-oranžen oval v zgornjem desnem kotu. Majhno število zvezd v ozadju nakazuje, da gre za gosto območje, kjer se šele začenja proces nastajanja zvezd.

Mlada galaksija razkriva skrivnosti vesolja

Webb je v svojem tretjem letu delovanja nadaljeval z uresničevanjem svojih ambicioznih znanstvenih ciljev. Med drugim so z njim odkrili nepričakovano svetlo izžarevanje vodika v galaksiji GZ-z13-1, le 330 milijonov let po velikem poku. Webb je s svojim koronagrafom posnel neposredne slike eksoplaneta v sistemu HR 8799, odkrili so tudi potencialni eksoplanet v disku ostankov okoli zvezde TWA 7, kar je prvo takšno odkritje, narejeno s koronagrafom Webba – a zagotovo ne zadnje. Bližje domu so astronomi lahko opazovali, kako se je v le nekaj urah razvila aurora na Jupitru.