Od osnovnih raziskav do razvoja terapij

Slovenija se pridružuje evropskemu partnerstvu za zdravje možganov, ki bo slovenskim raziskovalcem omogočilo sodelovanje v temeljnih raziskavah možganov, nevrodegenerativnih bolezni in razvoja terapij. Namero za sodelovanje s finančno zavezo v tem partnerstvu je sprejelo ministrstvo za zdravje. 

»To je pobuda, ki pod okriljem programa Obzorje Evropa združuje ključne akterje na področju nevroznanosti, medicine, javnega zdravja in zdravstvene politike,« je pojasnil prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti. »Gre za enega najambicioznejših evropskih poskusov sistemskega pristopa k zdravju možganov – področju, ki bo v naslednjih desetletjih odločilno zaznamovalo kakovost življenja evropskega prebivalstva, vzdržnost zdravstvenih sistemov in razvoj znanosti o človeku. Partnerstvo je strateška priložnost za znanost, zdravje in politiko.«

Novi inštrument evropskega sodelovanja

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI), ki bedi nad partnerstvi s širokega področja znanosti, je pojasnilo, da je bil v okviru programa Obzorje Evropa (2021–2027) vzpostavljen nov inštrument partnerstev. Njegov namen je povečati preglednost in učinkovitost predhodno obstoječih tematskih povezav. »Hkrati je načrt inštrumenta implementacija načela celovit vladni pristop, s katerim se v raziskave vključuje širok nabor različnih resorjev, ki za delovanje potrebujejo znanje in raziskovalne rezultate raziskovalne sfere,« so pojasnili na MVZI. »Povezovanje vsebinskih resorjev je pomembno tudi zato, ker se na ta način povečuje uporabnost raziskav. Ne gre več zgolj za vprašanje znanstvene odličnosti in odmevnosti rezultatov, temveč tudi za njihovo uporabnost.«

Na ministrstvu so dodali, da so za financiranje temeljne znanosti, kjer se raziskovalci prosto odločajo o predmetu raziskovanja, vzpostavljeni tudi drugi mehanizmi v okviru nacionalnega in EU-financiranja. Partnerstva pa so vzpostavljena z namenom delovanja na strateških področjih.

Najpodrobnejši posnetki naših možganov

»Evropsko partnerstvo za zdravje možganov je sofinanciran tip partnerstva, kar pomeni, da organizacije, kot so ministrstva in agencije, ki financirajo raziskovalno dejavnost, v njem lahko sodelujejo kot konzorcijski partnerji,« so pojasnili na MVZI. »Pri tem namenijo nacionalna sredstva za sodelovanje v letnih skupnih transnacionalnih razpisih za raziskovalno-inovacijske projekte. Višina sredstev, ki jo namenijo za sodelovanje v razpisih, je stvar odločitve posameznega financerja.«

Drugih stroškov organizacija, ki sofinancira partnerstvo, nima. »Nameniti pa mora lastne kadrovske vire za oblikovanje prioritetnih področij razpisov, izvedbo administrativno-tehničnih nalog pri izvedbi razpisov in skrbniško delo, vezano na posredne naloge, ki zadevajo partnerstvo. Poleg tega lahko kot članica konzorcija partnerstva celo pridobi sredstva evropske komisije za delo pri projektu, če se zaveže za delo v določenih delovnih sklopih partnerstva,« so še razložili na ministrstvu.

Raziskovalne in razvojne priložnosti

»Zdravje možganov je eden ključnih izzivov sodobne družbe, tako z javnozdravstvenega kot družbeno-ekonomskega vidika,« je o pomenu sodelovanja Slovenije v partnerstvu poudaril prof. dr. Boris Rogelj, uveljavljeni znanstvenik na področju nevrobiologije na Institutu Jožef Stefan ter ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in predsednik Slovenskega društva za nevroznanost SiNAPSA. »Poročilo družbe Deloitte (Brain Health: A Market Poised for Growth, 2022) poudarja, da bolezni možganov predstavljajo največje posamezno zdravstveno breme po obsegu stroškov in vplivu na kakovost življenja,« je dodal profesor Rogelj. »Trg, povezan z zdravjem možganov, naj bi po ocenah presegel 700 milijard dolarjev letne vrednosti že naslednje leto. Pri tem so javne investicije ključne za spodbujanje inovacij, produktivnosti in dostopa do novih rešitev.«

Vizija partnerstva temelji na vzpostavitvi trajnega in povezovalnega evropskega raziskovalno-inovacijskega okolja, ki si prizadeva za boljše razumevanje delovanja možganov skozi vse življenjsko obdobje – od zgodnjega razvoja do poznega staranja. FOTO: Shutterstock 

»Sodelovanje v partnerstvu je ključna priložnost za dolgoročni razvoj in internacionalizacijo slovenske raziskovalne skupnosti ter za usmerjeno podporo mladim raziskovalcem, ki delujejo na preseku temeljne in aplikativne nevroznanosti,« je še dodal Boris Rogelj.

Za Slovenijo ima vključitev večplastni pomen, je nadaljeval prof. dr. Zvezdan Pirtošek. »Najprej zaradi demografskih in epidemioloških razlogov: staranje prebivalstva, porast nevroloških in psihiatričnih bolezni ter vedno večje breme demence in možganske kapi so resničnosti, ki zahtevajo dolgoročen, znanstveno podprt in strukturiran odgovor. Partnerstvo ponuja orodja za zgodnje odkrivanje, dolgoročno spremljanje in celostno intervencijo – orodja, ki jih Slovenija nujno potrebuje za ohranitev vzdržnega in humanega zdravstvenega sistema.«

Vizija partnerstva, tako profesor Pirtošek, temelji na vzpostavitvi trajnega in povezovalnega evropskega raziskovalno-inovacijskega okolja, ki si prizadeva za boljše razumevanje delovanja možganov skozi vse življenjsko obdobje – od zgodnjega razvoja do poznega staranja. »Partnerstvo si prizadeva pospešiti prenos temeljnega znanja v klinično prakso, predvsem na področjih, kjer se soočamo z nevrodegenerativnimi, cerebrovaskularnimi, psihiatričnimi in razvojnimi motnjami. Obenem si prizadeva za usklajeno oblikovanje politik javnega zdravja, ki bodo odražale kompleksnost možganskih in duševnih bolezni. V ospredju je tudi podpora razvoju digitalnih in personaliziranih pristopov – tako na ravni diagnostike kot terapije in spremljanja bolnikov.«

Profesor Pirtošek je še poudaril, da partnerstvo za zdravje možganov ni le raziskovalna iniciativa, ampak tudi politični in strateški okvir, ki bo v prihodnosti vplival na oblikovanje evropskih smernic in standardov pri obravnavi bolezni možganov. »Prav zato je za Slovenijo pomembno, da ni le opazovalka, temveč aktivna soustvarjalka teh usmeritev,« je pojasnil. »Naša znanja, denimo pri digitalnem spremljanju kognitivnega upada ali oblikovanju celostne oskrbe oseb z demenco, lahko postanejo dragocen prispevek k evropski skupnosti.«

Družba bo morala odločiti, kako primeren je tehnološki nadzor možganov

»Raziskovalne priložnosti, ki jih ponuja partnerstvo, segajo od osnovnih raziskav sinaptične plastičnosti, vnetnih procesov v možganih, delovanja zrcalnih nevronov in zavesti do translacijskih študij biomarkerjev za zgodnje odkrivanje nevrodegenerativnih bolezni in razvoja nevromodulacijskih terapij. Klinične raziskave bodo vključevale mednarodne študije na področju alzheimerjeve, parkinsonove in huntingtonove bolezni, multiple skleroze, depresije, anksioznih motenj in možganske kapi. Javnozdravstveni vidiki pa bodo osvetlili vpliv življenjskega sloga, izobrazbe in socialnih determinant na zdravje možganov ter omogočili analize učinkovitosti sistemov dolgotrajne oskrbe in enakosti dostopa do zdravljenja,« je naštel dr. Pirtošek.

Deset partnerstev na področju zdravja

V grozdu Zdravje, kamor sodi tudi evropsko partnerstvo za zdravje možganov, je po pojasnilih ministrstva za znanost sicer deset evropskih partnerstev. »Zdravstveni resor sodeluje s finančno zavezo v evropskem partnerstvu za preobrazbo zdravstvenih sistemov, kjer med drugim sodeluje tudi ministrstvo za digitalno preobrazbo, in v evropskem partnerstvu za redke bolezni. Poleg tega pa v evropskem partnerstvu za ocenjevanje kemičnega tveganja neposredno sodelujejo slovenske raziskovalne organizacije,« so pojasnili na ministrstvu in še dodali, da »pri vključevanju v partnerstvo ne gre za članstvo oziroma članarine, temveč prispevek, ki ga lahko nacionalni organ nameni za nadaljnje izvajanje in financiranje raziskovalno-razvojnih projektov. Hkrati pa je seveda pomembno, da obstaja ustrezna kritična masa institucij in raziskovalcev, ki podpirajo te raziskovalno-razvojne projekte.«