Vpliv branja na bralca

Manca Marinčič je doktorska študentka na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Pri raziskovalnem delu najpogosteje uporabljam računalnik. Na področju literarnih ved ne uporabljamo posebnih laboratorijskih ali drugih instrumentov, na katere pomislimo, ko se nam v mislih pojavi stereotipna podoba znanstvenika. Pri raziskovanju se zanašamo predvsem na različno literaturo, poleg računalnika pa so naš najpomembnejši instrument naši možgani, s katerimi analiziramo in povezujemo različne teorije, koncepte in pristope ter oblikujemo nove ugotovitve, ki so na neki način povezane z literaturo, v širšem smislu pa tudi s človekom, njegovim delovanjem in izražanjem, družbo, mišljenjem ali kulturo.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

V okviru doktorskega študija raziskujem vpliv branja na bralca – torej, kaj se z nami dogaja, ko beremo – to pa povezujem z biblioterapijo. Biblioterapija je posebna metoda branja, ki običajno vključuje tudi pogovor o prebranem besedilu, cilj takšnega branja pa je, da si pomagamo skozi različne življenjske izzive in stiske. Cilj mojega raziskovanja je ugotoviti, kako lahko spoznanja s področja literarnih ved in povezanih področij pripomorejo k ustreznejši izbiri (literarnega) besedila za biblioterapijo, pa tudi k ustrezni interpretaciji besedila pred in med biblioterapevtskim procesom.

Zakaj imate radi znanost?

Ker spodbuja napredek – ne samo na nekem znanstvenem področju, ampak tudi znotraj nas. Omogoča nam, da s pomočjo novega znanja, ugotovitev in pristopov pomagamo ljudem.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

S svojim delom stremim k boljšemu razumevanju delovanja biblioterapije in večji dostopnosti biblioterapije v Sloveniji, s čimer želim ljudem omogočiti dostop do orodja, ki jim lahko pomaga pri spoznavanju samega sebe, pri lažjem razumevanju čustvovanja in medosebnih odnosov.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Če pomislim za nazaj, pravzaprav že celo življenje nekaj raziskujem. Že kot otrok sem uživala v odkrivanju neznanega. Vedno so me privabljala na videz nerešljiva vprašanja in potencial, ki se je skrival v odgovorih nanje. Bolj konkretno sem se k raziskovanju usmerila, ko sem napisala magistrsko delo in ugotovila, da sem se pri njegovem nastajanju komaj dotaknila določenih vprašanj, ki potrebujejo podrobnejše in jasnejše odgovore. Vedela sem, da svojega dela ne morem končati na tej točki, ampak moram raziskovati naprej. Sploh zato, ker sem verjela in verjamem še danes, da lahko s tem komu pomagam.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Dejavna sem na kulturnem in pedagoškem področju. Izvajam delavnice literarne biblioterapije in kreativnega pisanja ter pripravljam predavanja o biblioterapiji in pomenu branja za različne ustanove in društva. Sicer pa tudi pojem, povezujem kulturne prireditve, igram v amaterskem gledališču in se ukvarjam s športom.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Več jih je, odprtost za nova spoznanja, radovednost, kritično mišljenje in sistematičnost pri iskanju odgovorov.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Vsekakor (generativna) umetna inteligenca. Predvsem, če bomo ugotovili, kako jo lahko poleg tehnološkega in ekonomskega napredka izkoristimo za ustvarjanje napredka na področjih zdravja, odnosov, družbe in enakih možnosti.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne. Toliko stvari si želim še videti in raziskati na naši lepi modro-zeleni Zemlji, da me v vesolje ne vleče.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Energetika sicer ni moje področje, ampak gotovo na obnovljive vire, verjetno na sonce in vodo, tudi vodik, najverjetneje pa ne bo šlo tudi brez jedrske energije. Vsekakor bomo morali ugotoviti, kako lahko iz teh virov pridobimo zadostno količino energije in hkrati ne ogrožamo okolja.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli
na kavo?

Z Marie Curie. Vprašala bi jo, kaj je bil njen vzgib za raziskovanje, kje je našla moč, da je vztrajala, ko je bilo težko, in kje je našla pogum, da se je kot ženska v tistem času lotila tako nepredstavljivih raziskovalnih podvigov.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Knjigo Maryanne Wolf Bralec, vrni se domov: Beroči možgani v digitalnem svetu.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Raziskovanje literature pomeni raziskovanje človeka – njegovih misli, čustvovanja, vrednot, kulture in družbe. Branje in raziskovanje literature nista beg od resničnosti, ampak način, kako to resničnost bolje razumeti. Področje literarnih ved je tako globoko vpeto v resnične, vsakdanje in celo zelo aktualne vidike človeške izkušnje.