Plastika je lahko tudi naša kulturna dediščina
Tjaša Rijavec je asistentka z doktoratom na Katedri za analizno kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in sodelavka Laboratorija za dediščinsko znanost. Nedavno je za svoje delo prejela nagrado nacionalnega programa L'Oréala in Unesca Za ženske v znanosti.
Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.
Najpogosteje in najraje uporabljam plinski kromatograf, sklopljen z masnim spektrometrom. To je odličen analizni instrument, s katerim med seboj ločujemo izbrane spojine, ki jih vsebuje vzorec. Masni spektrometer pa zazna karakteristične ione spojin, kar omogoča njihovo identifikacijo v nizkih mejah zaznave. Bistvene prednosti tehnike so raznolikost njene uporabe, občutljivost, ločljivost in zanesljivost.
Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?
Raziskujem na področju dediščinske znanosti, natančneje, kako poteka razgradnja zgodovinskih predmetov iz polivinilklorida (PVC), ki jih najdemo v zbirkah kulturne dediščine. Plastični predmeti postanejo del muzejskih zbirk in ohranijo svojo vrednost kot kulturna dediščina še dolgo po tem, ko se njihova življenjska doba kot potrošniško blago izteče. Razgradnja PVC je posledica eliminacije vodikovega klorida, kar povzroči nastanek kemijskih struktur, zaradi katerih material porumeni. Tovrstne fizikalno-kemijske spremembe nato ovrednotim z uporabo instrumentalnih metod. Uspelo mi je ustvariti računski model na osnovi eksperimentov pospešene razgradnje, s katerim lahko na podlagi okoljskih spremenljivk (temperature, vlage) napovemo rumenenje predmetov iz PVC v dediščinskih zbirkah.
Zakaj imate radi znanost?
Znanost me je pritegnila, ker nas nauči, kako si razložiti pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan. Kemija obsega širok nabor zanimivega znanja, ki je nujno za napredek na različnih pomembnih področjih, kot so razvoj novih materialov, zdravil, zagotavljanje kakovosti vode, analiza okolja in razumevanje naše kulturne dediščine.
Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?
Muzeji lahko z uporabo modela za napoved poteka razgradnje in življenjske dobe prozornega PVC glede na lastne pogoje lažje ocenijo sprejemljivo tveganje. Ugotovitve na osnovi preprečevanja in upočasnjevanja razgradnje vodijo do bolj odgovorne porabe in proizvodnje predmetov iz polimernih mas. Upam, da bo to prispevalo k boljšemu razumevanju dediščine, pripomoglo k njenemu ohranjanju ter zagotovilo njeno trajnost.
Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?
Zavestno sem se za to odločila, ko sem začela delo mlade raziskovalke na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Že pred tem pa sem vedno uživala v branju in poslušanju razlag o procesih v svetu okoli nas.
Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?
Sem ustanovna članica uredniškega odbora za serijo spletnih predavanj Current Topics in Heritage Science v okviru projekta Iperion HS, na katerih gostimo vodilne strokovnjake za dediščinsko znanost. V prostem času rada potujem in obiskujem muzeje. Za sprostitev rada berem leposlovje, se sprehajam in preživljam čas s prijatelji in družino.
Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?
Spodbujanje radovednosti in kritičnega mišljenja pri sebi in drugih je bistveno za napredek v znanosti. Dober znanstvenik mora biti tudi sposoben odprto komunicirati z različnimi interesnimi skupinami, prav tako mora biti odločen in vztrajen pri svojem delu.
Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?
Težko je napovedati, kaj bo naslednje udarno odkritje, mogoče pa se je že zgodilo in samo čakamo, da se udejanji.
Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?
Da, z veseljem bi sodelovala pri kratkoročnih raziskavah na Marsu ter preučevala, kaj skrivajo rdeče peščene sipine. Dolgoročno pa sem zelo zadovoljna na naši Zemlji, kjer je še polno krajev, kotičkov in žive narave, ki si jih želim raziskati.
Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?
Glede na različne dejavnike je najbolje, da se osredotočamo na raznolike vire energije. Zelo primerni se mi zdijo obnovljivi viri. Sončna, vetrna in vodna energija so neomejene v virih ter vedno bolj primerne, saj je na primer sončna energija postala veliko bolj dostopna in učinkovita zaradi napredka pri izkoristkih energijskih pretvorb.
S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?
Odločila bi se za kavo z Richardom Feynmanom, ker se mi zdi odličen sogovornik tako z znanstvenega kot družbenega vidika. Predstavljam si, da bi imel zelo jasen pogled na nekatere sodobne znanstvene izzive. Hkrati pa ga zelo cenim z vidika popularizacije znanosti.
Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?
Priporočila bi podkast Mindscape, ki ga vodi Sean Carroll. Redno gosti zanimive sogovornike, ki so strokovnjaki na različnih področjih znanosti, filozofije, družbe in umetnosti.
Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?
Delo raziskovalke na področju dediščinske znanosti je podobno delu detektiva, ker lahko vodi do nepričakovanih odkritij. Z uporabo neporušne tehnike hiperspektralnega oslikovanja ali rentgenske fluorescenčne spektroskopije lahko razkrijemo skice pod umetniškimi slikami ali besedilo pod rokopisi.
