Pogled z neba za plovbo po ledenih vodah

Na vse toplejši Arktiki se pričakuje rast pomorskega prometa, zato raziskovalci na podlagi satelitskih napovedi pomagajo pomorščakom načrtovati varnejšo plovbo med morskim ledom in ledenimi gorami.

Nicolas Dubreuil, veteran polarnih odprav z več kot tridesetletnimi izkušnjami na Arktiki, iz prve roke pozna nevarnosti plovbe po tamkajšnjem ledenem labirintu. Leta 2001 je med hojo po ledeni plošči na Grenlandiji hudo padel in se poškodoval. Vendar ga nesreča ni odvrnila od Arktike, nasprotno, ta ga je le še bolj pritegnila. »Posvojil sem grenlandski moto, da sta le čas in led gospodarja. Poslovil sem se od svojega življenja v Franciji, preselil sem se v vasico na severu Grenlandije in se naučil tukajšnjega tradicionalnega načina življenja,« je dejal.

Danes v vasi Kullorsuaq na severu Grenlandije vodi agencijo, ki ponuja odprave za turiste, filmske ekipe in znanstvenike, ki si želijo podrobneje spoznati morski led in ledene gore. Na eni od svojih najnovejših pustolovščin je Dubreuil usposobil lokalne lovce, da so na ledene gore nameščali sonde z oddajniki signala GPS. Njihove edinstvene veščine in poznavanje ledu so v pomoč ekipi, ki jo vodi še en Francoz, Laurent Bertino, matematik s centra za okoljsko in daljinsko zaznavanje Nansen (NERSC) v Bergnu na Norveškem.

Svarila pred ledenimi gorami

Arktika se zaradi podnebnih sprememb občutno spreminja. Zaradi naraščajočih temperatur je vse manj morskega ledu, led je tanjši, ledeniki se lomijo, zato nastaja vse več ledenih gora. Poletni morski led na Arktiki se krči za dobrih 12 odstotkov na desetletje v primerjavi s povprečjem iz obdobja 1981–2010. Ladje so najbolj ogrožene spomladi in poleti, ko se ledene plošče lomijo in premikajo. Takrat nastanejo nevarne manjše plošče plavajočega ledu.

Center NERSC v partnerstvu z norveškim meteorološkim inštitutom, evropskim centrom za srednjeročne vremenske napovedi, organizacijo Mercator Ocean International, italijanskim nacionalnim raziskovalnim svetom, tehniško univerzo v Istanbulu in danskim meteorološkim inštitutom koordinira mednarodno raziskavo Acciberg. Ekipa projekta spremlja morski led in ledene gore na Arktiki s pomočjo satelitskih podatkov evropske mreže Copernicus. Ti sateliti zagotavljajo tudi podatke o oceanih, ki so vključeni v modele napovedi premikanja ledenih gora.

Populacije cesarskih pingvinov upadajo hitreje od pričakovanj

Cilj projekta je bistveno izboljšati natančnost in zanesljivost navigacijskih informacij za plovbo po Arktiki, in sicer z razvojem dveh prosto dostopnih prototipov za napovedovanje. Eden zagotavlja napovedi morskega ledu od nekaj dni do več mesecev vnaprej z označeno stopnjo gotovosti, drugi pa omogoča izračun napovedi trajektorije ledenih gora na zahtevo. Model za napovedovanje bodo med drugim izboljševali s pomočjo oddajnikov GPS na ledenih gorah.

Eden največjih izzivov je posredovanje pravočasnih in natančnih napovedi ladjam, ki so na morju. Trenutno ekipe s kopnega na ladje pošiljajo slikovne datoteke po elektronski pošti – postopek je precej neroden, saj je povezljivost z internetom v odročnih arktičnih vodah slaba. »Edina informacija, ki jo ima posadka na krovu, je dva ali tri dni stara fotografija. Tudi ta je uporabna, a se lahko situacija hitro spremeni, saj je varnost odvisna od tega, ali ima posadka čas in znanje za interpretacijo fotografije,« je pojasnil Bertino.

Razširitev pomorskih poti

Ekipa projekta še upa, da bo z izboljšanjem verjetnostnega napovedovanja posadkam omogočila preprostejšo oceno tveganj in zagotovila daljša obdobja za varno plovbo. Projekt poteka v sodelovanju s končnimi uporabniki, kot sta norveška in grenlandska služba za raziskovanje ledu, da bi kar najbolj izpopolnili in preizkusili te tehnologije.

Keld Qvistgaard je višji strokovnjak za led pri grenlandski službi za raziskovanje ledu, posebnem oddelku danskega meteorološkega inštituta, ki spremlja in analizira stanje morskega ledu v bližini Grenlandije. »Ladijskega prometa je vse več, potrebe in zahteve uporabnikov pa se spreminjajo. Obstaja velika potreba po izboljšanju tehnologij za spremljanje in napovedovanje gibanja ledu,« je pojasnil. V zadnjem desetletju se je po podatkih Arktičnega sveta ladijski promet v tem delu sveta povečal za 37 odstotkov, projekcije pa kažejo na nadaljnjo rast do leta 2050, saj se s taljenjem ledu odpirajo nove poti. Trije prehodi – severozahodni prehod (mimo Grenlandije in Kanade), severna morska pot (mimo Rusije) in transpolarna morska pot (mimo Islandije) – omogočajo potencialno hitrejši in stroškovno ugodnejši prevoz tovora.

Vendar je plovba po Arktiki še vedno zahrbtna. Kljub pomoči ledolomilcev, orjaških ladij z jeklenim trupom, ki so narejene za prebijanje skozi led, so lahko nepričakovane okoliščine zelo nevarne. Novembra 2021 je zaradi neobičajnega vremena v Vzhodnosibirskem morju morje začelo prej zmrzovati. V debelem ledu je ostalo ujetih več kot dvajset ladij, reševalna akcija pa je bila dolga in draga. »Sezona plovbe po Arktiki je danes precej daljša, kot je bila pred dvajsetimi leti. Je pa plovba tudi precej bolj spremenljiva,« je povedal Bertino.

Krmarjenje proti prihodnosti

Poleg izboljšav Copernicusovih storitev za pomorstvo in podnebne spremembe ekipa projekta Acciberg razvija tudi novo odprtokodno programsko opremo za prognostiko. V prihodnosti bi lahko te napovedi v sodelovanju s Copernicusovim središčem za Arktiko vključili v digitalne sisteme za navigacijo, da bi še izboljšali varnost na tem polarnem območju. Središče, uradno predstavljeno oktobra 2023, je centralizirana platforma, ki omogoča dostop do širokega nabora podatkov in informacij o Arktiki in je namenjena podpori pri sprejemanju odločitev na podlagi dokazov in praks trajnostnega upravljanja.

Izboljšane napovedi po Bertinovih besedah niso koristne samo za komercialni ladijski promet: »Ne gre le za denar. Gre tudi za podporo ljudem, ki živijo in delajo na Arktiki.«

Podobno meni njegov rojak Niko Dubreuil. Na Grenlandiji, kjer živi, premikajoče se ledene gore predstavljajo resnično tveganje za lokalno skupnost. Prav zato z veseljem aktivno prispevata k projektu, tako da na ledene gore nameščata oddajnike. »Pri projektu ne gre le za tehnologijo, gre tudi za ljudi, ki živijo v teh krajih, za znanstvenike, ki se trudijo olajšati plovbo, nenazadnje tudi za turiste, ki spoznavajo pomen tega okolja. Povezuje nas skupno prizadevanje.«

–––

Raziskave, omenjene v članku, so financirane v okviru programa EU Obzorje. ​Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU za raziskave in inovacije.