Ruska sonda, ki je odpovedala na pol poti
V rubriki Kje so naše ladje tokrat so sovjetski sondi Mars 1.
Odpri galerijo
Mars 1 FOTO: Nasa
V začetku 60. let prejšnjega stoletja so Sovjetska zveza in ZDA tekmovale tudi za Mars. Oktobra 1960 je Sovjetska zveza skušala poslati dve sondi proti rdečemu planetu, a je bilo zaradi težav z raketo odprav konec že po vsega nekaj minutah. Novembra 1962 so poslušali znova. Prvega novembra so na pot poslali Mars 1 (tudi Mars 2MV-4 ali Sputnik 23), četrtega je sledil Mars 2MV-3, za katerega so upali, da bo pristal na Marsu, a je obtičal v Zemljini orbiti.
Mars 1 pa je medtem hitel proti planetarnemu sosedu. Sonda velja za prvo, ki je obletela Mars, čeprav so Sovjeti z njo pred ciljem izgubili stik. Upali so, da bo sonda nad površjem Marsa letela na oddaljenosti 11.000 kilometrov, od tam posnela površje, zbrala podatke o kozmičnem sevanju, o Marsovem magnetnem polju, atmosferi in morda tudi o organskih snoveh.
Že kmalu potem, ko je Mars 1 zapustil orbito, so ugotovili, da pušča plin v sistemu za orientacijo, zato bi lahko imeli težave s pravilno usmeritvijo anten. Plovilo so nekako stabilizirali z žiroskopi. S sondo so sprva komunicirali na dva dni, nato na pet, in skupaj zbrali 61 radijskih prenosov podatkov. A 21. marca 1963, ko je bilo polovilo nekako na pol poti in je bilo od Zemlje oddaljeno več kot 106 milijonov kilometrov, se Mars 1 ni več oglasil. Najverjetneje, ker se je sistem za orientacijo povsem pokvaril.
Sonda je potovala naprej, in po podatkih Nasinega kataloga odprav, se je sonda 19. junija 1963 Marsu približana na 193.000 kilometrov, nato pa vstopila orbito okoli Sonca.
Mars 1 je bil podoben plovilom, ki so jih Sovjeti sestavili v programu Venera. Plovilo je bilo dolgo 3,3 metra, premer trupa je bil 1,1 metra, s solarnimi paneli pa je v širino meril štiri metre.
Američani so prvi plovili proti Marsu poslali dve leti kasneje. Petega novembra je poletel Mariner 3, a se je tudi ta zgodba končala v orbiti, ker se tovor ni ločil od rakete. 28. novembra 1964 pa je poletel Mariner 4, ki mu je uspel prvi uspešni mimolet Marsa in je bil tudi prvi, ki je na Zemljo poslal prve bližnje posnetke.
Prva sonda, ki se je utirila v orbito Marsa, pa je bila ameriška sonda Mariner 9.
Mars 1 pa je medtem hitel proti planetarnemu sosedu. Sonda velja za prvo, ki je obletela Mars, čeprav so Sovjeti z njo pred ciljem izgubili stik. Upali so, da bo sonda nad površjem Marsa letela na oddaljenosti 11.000 kilometrov, od tam posnela površje, zbrala podatke o kozmičnem sevanju, o Marsovem magnetnem polju, atmosferi in morda tudi o organskih snoveh.
Že kmalu potem, ko je Mars 1 zapustil orbito, so ugotovili, da pušča plin v sistemu za orientacijo, zato bi lahko imeli težave s pravilno usmeritvijo anten. Plovilo so nekako stabilizirali z žiroskopi. S sondo so sprva komunicirali na dva dni, nato na pet, in skupaj zbrali 61 radijskih prenosov podatkov. A 21. marca 1963, ko je bilo polovilo nekako na pol poti in je bilo od Zemlje oddaljeno več kot 106 milijonov kilometrov, se Mars 1 ni več oglasil. Najverjetneje, ker se je sistem za orientacijo povsem pokvaril.
Sonda je potovala naprej, in po podatkih Nasinega kataloga odprav, se je sonda 19. junija 1963 Marsu približana na 193.000 kilometrov, nato pa vstopila orbito okoli Sonca.
Mars 1 je bil podoben plovilom, ki so jih Sovjeti sestavili v programu Venera. Plovilo je bilo dolgo 3,3 metra, premer trupa je bil 1,1 metra, s solarnimi paneli pa je v širino meril štiri metre.
Američani so prvi plovili proti Marsu poslali dve leti kasneje. Petega novembra je poletel Mariner 3, a se je tudi ta zgodba končala v orbiti, ker se tovor ni ločil od rakete. 28. novembra 1964 pa je poletel Mariner 4, ki mu je uspel prvi uspešni mimolet Marsa in je bil tudi prvi, ki je na Zemljo poslal prve bližnje posnetke.
Prva sonda, ki se je utirila v orbito Marsa, pa je bila ameriška sonda Mariner 9.
