Umetna inteligenca razkrila naslov nečitljivega zvitka

Več stoletij so raziskovalci skušali razvozlati, kaj piše na zoglenelih zvitkih del grških in rimskih filozofov in pesnikov, najdenih v ruševinah starorimskega mesta Herkulanej, ki ga je leta 79 pokopal pod seboj izbruh Vezuva. Pri tem so marsikaterega zaradi fizičnega odpiranja zvitkov uničili, zdaj pa je na pomoč priskočila umetna inteligenca.

Že lani smo poročali o velikem uspehu, ko so raziskovalci pokazali, da je virtualno razvijanje karboniziranih zvitkov mogoče, in razkrili delce vsebine do takrat neznanega Filodemovega besedila, ki govori o prijetnih učinkih glasbe in hrane na čute. A to je bil le začetek.

V nagradnem natečaju Izziv Vezuva, to je tekmovanje v uporabi strojnega učenja, računalniškega vida in drugih podobnih metod, so zdaj razglasili novo večjo zmago. Raziskovalca sta prejela 53.000 evrov, ker sta kot prva razkrila naslov in avtorja zapečatenega neberljivega zvitka. Na podlagi ključnih vrstic sta ugotovila, da gre za odlomek dela O vrlinah epikurejskega filozofa in pesnika Filodema (ok. 110 pr. n. št., Gadara, antična Grčija – ok. 40 pr. n. št., Herkulanej).

Zmagovalca Marcel Roth, študent na Univerzi Julija Maksimilijana v Würzburgu, in Micha Nowak iz podjetja Gray Swan AI, v katerem se ukvarjajo z internetno varnostjo in ima sedež v Pittsburghu, sta za dešifriranje besedila prilagodila model umetne inteligence, ki se običajno uporablja za analizo medicinskih slik. Raziskovalca sta pregledala zvitek PHerc. 172, ki ga hranijo v knjižnici Univerze v Oxfordu in so ga lani rentgensko slikali v pospeševalniku delcev Diamond Light Source. Roth in Nowak sta potrpežljivo ročno pregledovala skenirani zvitek in označevala dele, kjer je črnilo in kjer ga ni, nato pa to ponudila v učenje svojemu modelu UI. Po več krogih učenja je model uspešno izbral dele s črnilom, ki človeškim očem ni vidno, kar je omogočilo jasno čitljive slike rokopisa, so opisali v reviji Nature. Da gre za Filodemovo delo, za večino pravzaprav ni presenečenje, saj velja prepričanje, da so številni zvitki del njegove osebne knjižnice.

»To je prvi zvitek, pri katerem je bilo črnilo vidno šele na skenogramu,« je za Guardian povedal Michael McOsker z Univerzitetnega kolidža v Londonu, ki pri branju besedila sodeluje z raziskovalci na Oxfordu. »Nihče ni vedel, o čem govori. Niti nismo vedeli, ali je bilo na njem kaj napisano.« Že pri rentgenskem skeniranju se je pokazalo, da je na zvitku črnilo, raziskovalci pa so v dokumentu najmanj dvakrat opazili starogrško besedo za »gnus«, poleg te še besedi »zmeda« in »strah«.

Nagrajena raziskovalca sta na najbolj notranjem delu zvitka razbrala besedi »O vrlinah« in »Filodem«, s čimer sta torej ugotovila naslov in avtorja besedila. Na zvitku je morda tudi črka alfa, kar namiguje, da bi lahko šlo za prvo knjigo serije, ki vsebuje najmanj deset knjig, druge obravnavajo teme, kot so aroganca, pohlep, laskanje in vodenje gospodinjstva. Morda bodo tudi te kmalu prebrali, saj se skeniranje v sinhrotronih nadaljuje. Pri dosežku, da lahko danes beremo doslej neberljivo, je osupljivo tudi oziroma predvsem to, kako zelo hiter je tehnološki razvoj umetne inteligence.