Na gas daš in vztrajaš do cilja

Objavljeno
07. januar 2019 07.01
Posodobljeno
07. januar 2019 07.01
Dr. Mojca Amon
Dr. Mojca Amon
Na dan velikega tekmovanja objame tekaška evforija tudi navijače. Vse se začne najmanj z zvokom spremljevalnega avtomobila, če že ne s pripravo mesece, tedne in dneve prej. Žaromet, ki se približuje v lužah na progi, in zvočna signalizacija pospešita utrip slehernega ob progi. Opozorilo na gazele. Gazele, ki izzivajo teorije anatomije, fiziologije, biomehanike … ali psihologije. Dovršeni preplet znanosti v praksi. Teče tihi zmagovalec v spremstvu garačev za moški rekord. Sledijo garači za ženski vrh. Sledi veter izjemne svetlopolte discipline. Sledijo kaplje in sledi naliv. Gruča. Masovni vdor kričečih pozitivnih barv, bučeče notranje energije, ki še vedno tiho in elegantno drži vrhunski tempo teka. Kaplje se gostijo do naliva, gruče. Polt je vse bolj rdeča, zamišljenih odmaknjenih obrazov, ki še vedno sporočajo posebno obliko zadovoljstva, kljub muki kilometrov. Obrazi so vse bolj nasmejani ali od norije, ponosa, veselja ali trpljenja. Sije preprostost, prvinska enakost, skupnost – tisto, kar povezuje drugačne.

Obrazi so večinoma usidrani v pot pred seboj, nekam prazno pred seboj ob nadzoru mimo deroče okolice. Izrazi v svojem svetu raja, odločnosti, predanosti, vztrajnosti. Na tekmi, do konca. Do cilja. V raju svoje odločitve, brez predaje.

Če ne preseneti telo in ne sooči z realnostjo izkušenj. Tek v meni prebuja dvojno pozicijo, dva kontrasta: od strokovnega neodobravanja v številnih primerih zaradi povezanosti teka z resnimi poškodbami do srčne prevlade. Srčne prevlade, ki je osrednji del zdravja, pozitivnosti, čiščenja uma ter miru in zadovoljstva, ki ga omogoča gibanje. Notranje pomirjenosti. In srčne prevlade, ki odmeva tega dne. Preproste evforije, ki dandanes združuje oddaljene množice, povezuje. V danem trenutku smo si tako zelo enaki. V tekaškem koraku se vsak sooča s prvinskim jazom, samim seboj, bodisi dominantneje z glavo bodisi telesom. Pri telesnem naporu morda ranjeni manj obremenjeno doživljamo in laže sprejemamo sočloveka.
Ne glede na časovne meritve gre za preseganje svojih meja razmišljanja in delovanja telesa. Gre za korak naprej. Kot po navodilu za hojo, enostavno greš. Hodiš. Tečeš.

 



 

Tekači hvaležno poklanjajo nasmeh navijačem. Dragocena zahvala za podporo, spodbudo. Gre za nasmehe med neznanci, ki so danes redkost v mestih. Fiziologija nas varuje pred propadom. Naval endorfinov poskrbi, da prvinska vrednota oživi. In strokovni nagibi, kdaj je tek zdrav in kdaj ne, se lahko zamajejo. Ključna komponenta optimizma. »Nadzdravja«. Če seveda priznavamo celotno definicijo zdravja, ki vključuje socialno zdravje, veselje.
Različne so izpovedi na mimo letečih obrazih, anatomske in kinematične izdaje. O raznoliki pripadnosti odmevajo tekaške uniforme od preprostih bombažnih majic zabavnih napisov do tekaških majic skupnosti, posameznikov, podpornikov, društva, združenja, službene ekipe … Od napisov, ki opisujejo izjemne triatlonske preizkušnje, pretečene svetovne maratone in prenašajo pozdrave iz sosednjih in oddaljenih korenin, do zabavnih sporočil, ki motivirajo tekaški um. Obrazi orisujejo populacije študentov, delavcev, kmetov, predsednike društev, klubov, republike, skupnosti, službenih ekip in izvirnih posameznikov. Sporočila so naslovljena enako, potujejo po isti poti v skupen cilj. V danem trenutku vsi enotno, vsak sam pri sebi, kuje svoj rezultat na podlagi svojega dela.


Množica plahuta v tekaškem toku, bučijo raznoliki izdihi ob konstantnem tekaškem odrivu. Odprtih ali polodprtih oči šinejo mimo kot preblisk. Že so daleč naprej. V pravi smeri. Vsak v svoji mejni hitrosti, ki lahko vzdržuje začrtano pot, 10, 21 ali 42 kilometrov. Vsak posameznik ohrani bridkost, spokojnost, krepkost in mirnost, ki ga vodijo do cilja. Zmagovalec je vsak. In nagrada je občutek. In kot pravi znanost galeba: »Tisoč let smo se gnali za ribjimi glavami, zdaj imamo za kaj živeti, da se učimo, odkrivamo, da smo svobodni. Življenje je še mnogo drugega kot jesti, ali bojevati se, ali imeti moč v jati. In če se ne naučimo ničesar, bo naslednji svet enak sedanjemu, premagovati boš moral prav iste omejitve in enake svinčene teže.« Verjamem, da je lahko hoja ali tek naš učitelj. Telesna dejavnost nam pomaga čutiti, razumeti, sprejeti in graditi navidezno jasno zdravo načelo življenja.

Rešitev je dana posamezniku, družini, skupnosti. Pomembna je le izbira odločitve. Rekreacija je zagotovo fiziološko strokovno odobrena kot zdrava vsaj tja do tistega 21. kilometra. Neomajno je lahko ideja za pozitivno druženje. Z načinom življenja, dolgotrajno pripravo ali pripravo večer pred maratonom. Dokaz pozitivnega navdiha je že morda priprava tekaškega plakata, ki se je pojavil med mnogimi simpatičnimi. Zapis, s katerim je navijal sedemletni Voranc: »Dajmo, na gas daš in do cilja vztrajaš.«