Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Polet

Pitje alkohola in regeneracija po telesni vadbi

Še posebej premislite o »rehidraciji« po hujših naporih. Takrat je v mišicah veliko vnetja, pa tudi drugod po telesu.
Za uživanje alkohola po športu se v rekreativnem žargonu uporablja izraz rehidracija. FOTO: Jure Eržen/Delo
Za uživanje alkohola po športu se v rekreativnem žargonu uporablja izraz rehidracija. FOTO: Jure Eržen/Delo
13. 2. 2022 | 09:45
6:11

Pivo po skupni vadbi prijateljev je za nekatere skoraj obred. Družabnost je nujna stvar, je dobrina, alkohol pa po naporu negativno vpliva na polnjenje mišične zaloge v obliki glikogena. 

image_alt
Brezalkoholno pivo in šport in podobne stvari

Ta sestavek morda nekaterim ne bo všeč. Zato ga raje ne berite! Še posebno ker trenutna javna priporočila za preventivno prehrano ne svetujejo pitja alkohola v prid zdravja in postavljajo na laž tudi tistih nekaj opornih točk za več kot en kozarček vina.

Vendar ta sestavek ni namenjen temu, ali imamo zaradi pitja alkohola večjo možnost, da bomo zboleli za kakšno rakavo boleznijo; namenjen je tistim, ki si po kolesarski turi, preplezani steni ali drugem športnem dogodku naročijo pivo …

Slovenci, alkohol in šport

Tudi v to temo se ne bom poglabljala. Vem samo, da mojega brata, ki je tako rekoč abstinent, ob tem pa zelo zagnan (in dober) kolesar, številni rekreativni kolesarji niti ne poskušajo razumeti. Podpisana izpadem nekoliko manj odmaknjena od realnosti, kadar popijem kakšno steklenico piva s svojo kolesarsko bando. Kadar popijem dve, pa sem že skoraj normalna, bi rekel moj najboljši športni prijatelj, ki ga sicer vsi poznate.

Tak je slovenski odnos do pitja alkohola. Do »pitja po pameti«, ki ga je opisal Poletov urednik, pa ne vem, če bomo kdaj prišli. Zato so naslednje vrstice namenjene temu, da premislite, kje so meje med užitkom, zdravjem in športnimi ambicijami.

Pomanjkljivosti v raziskavah

Dobrih raziskav na neposreden vpliva alkohola na regeneracijo po športni aktivnosti je dejansko zelo malo. Prvi problem se pojavi že, ker neposredno raziskovanje škodljivih učinkov ni etično. Zato je veliko raziskovalnih podatkov posrednih, ko iz drugih podatkov sklepamo na biokemične in fiziološke učinke alkohola, ter ob tem vsebujejo še večino drugih otroških bolezni raziskovanja vpliva določenega hranila na zdravje in zmogljivost. Na primer, kako vpliva prehransko stanje vsakega posameznika pred eksperimentom na učinek preiskovanega hranila.

To, ali je nekdo primerno prehranjen, kakšna je njegova presnova, ali je stresna, ali je dobro treniran (prevod: dobro presnovno prilagojen na stres športne aktivnosti), kako je hidriran in tako naprej, so vse dejavniki, ki neposredno določajo rezultate eksperimentov. Njihov vpliv na resintezo glikogena, proteinsko izgradnjo, na imunski, hormonski in živčni sistem so ključni dejavniki vpliva alkohola na regeneracijske procese.

Dobrih raziskav na neposreden vpliva alkohola na regeneracijo po športni aktivnosti je dejansko zelo malo. FOTO: Shutterstock
Dobrih raziskav na neposreden vpliva alkohola na regeneracijo po športni aktivnosti je dejansko zelo malo. FOTO: Shutterstock

Vse to so tudi razlogi, da lahko o rezultatih vpliva alkohola na regeneracijo razpravljamo samo pavšalno, za natančnejše spremljanje učinkov bi potrebovali individualno naravnane protokole eksperimentov.

Danes, ko kozarček žganega dobiva že skoraj kultni status »poživitvenega odmerka«, je težko doumeti, da so učinki tako na imunski sistem kot tudi mišice in živčni sistem nasprotni. Mogoče pri tem nekoliko pomaga razlaga, da je alkohol skupno ime za skupino organskih spojin, ki so za človeško telo večinoma toksične. Strupene torej.

Na splošno so neugodni učinki pretiranih odmerkov alkohola znani in očitno povezani s poškodbami telesa in duša. Na raziskovalnem področju še zlasti izstopajo spremenjeni vzorci vedenja, ki nato vodijo do sekundarne »alkoholne škode«. Te zajemajo širok spekter, od tega, da je nekdo posledično še bolj dehidriran, se ne drži priporočil športne prehrane, in vse do mnogim znanega »mucka«, ki je posledica strupenih učinkov alkohola na telo.

Še zlasti izstopa nerazsodno vedenje, ki sicer ni vedno samo škodljivo, mnogokrat pa je. Vse to, do poškodb organov, je opisano v številnih prispevkih – poglejte na spletno stran NIJZ. Predvidevam, da to ni priljubljeno branje in večino zanima bistveno manj kot covid-19 na istih spletnih straneh …

Alkohol po športu

Za uživanje alkohola po športu se v rekreativnem žargonu uporablja izraz rehidracija. Žal so fiziološke reakcije na popiti alkohol nastavljene ravno nasprotno in bi lahko mnogokrat vpeljali izraz dodatna dehidracija. Zato je smiselno, da popijete vsaj nekaj (na primer 500 ml) športne pijače, preden se lotite kozarca piva.

Vem, da je to za številne rekreativce skoraj zločin, v primerjavi z užitkom, ko žejen vzameš v roke kozarec piva. A odločitev je naša. Če »rehidracija« poteka samo z enim kozarcem piva, potem bo verjetno še vse dokaj v redu, če pa je vaš »cilj« postavljen više, bo vsaka odločitev težja.

S poprejšnjim pitjem športne pijače boste nekoliko zmanjšali tudi negativen presnovni vpliv alkohola na polnjenje mišične zaloge bencina v obliki glikogena.

Več napora, manj alkohola

Še posebej premislite o »rehidraciji« po hujših naporih. Takrat je v mišicah veliko vnetja, pa tudi drugod po telesu. Med regeneracijske tehnike v tem primeru spadata hlajenje in kompresija, da bi bilo manj mišične otekline – učinki alkohola pa so ravno nasprotni.

Na ta način uživanje alkohola še dodatno upočasni regeneracijo. K njej potem še dodatno prispeva, v nasprotju s splošnim prepričanjem, manj kakovosten spanec.

Negativnih presnovnih učinkov alkohola je še več in se neprijetno vpletajo v tvorbo moških spolnih hormonov. Tega pa sploh nočete vedeti! Povprečen moški si tudi ne želi dojk oziroma ginekomastije, ki zna biti posledica zavrte tvorbe testosterona.

Užitki pri alkoholu in športu so v naših rokah oziroma našem kozarcu. Sami se odločite za odmerke. Majhne količine strupa so lahko silno koristne, z velikimi pa je tako, kot je po navadi z vsakim strupom: večja škoda kot korist.

***
Izr. prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., Enota za klinično prehrano, Onkološki inštitut Ljubljana, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine