Vadba za tekače srednjih let. Prvič
Skrb za zdravje, skrb za napredek v vadbi gre pri tej starosti z roko v roki. Treba je veliko spati, jesti kakovostno hrano, skrbeti za počitek, hidracijo in na koncu se za pravi trening.
V svoji kratki karieri tekaškega trenerja večino delam z rekreativnimi tekači. Razlika med treningom mladih in treningom rekreativcev je enormna. To sta dva različna svetova in tako ju moram tudi jemati. Razlogov, zakaj se rekreativci odpravljajo na tek, je skoraj toliko, kot je tekačev na terenu. Prav vsi razlogi so enakovredni, nobeden ni vreden več, in to je treba spoštovati. Večkrat se zalotim, da tudi pri rekreativcih skušam vadbo sistematizirati, jih pripraviti kot športnike, jih pripraviti, da bodo na določen dan v najboljši formi. Večkrat sem pomislil, da je to napačen pristop, da potrebujejo rekreativci drugačno vadbo in podobno. Na koncu sem prišel do svojega sklepa, ki ga zagovarjam še danes. Če pri načrtovanju vadbe upoštevamo, koliko si želi vaditi, kaj si želi doseči, in ga v teh okvirjih usmerjamo, se mi to zdi najboljši možni način. Trenutno delam s kar nekaj tekači, tekačicami, triatlonci in triatlonkami. Do danes so še vsi dosegli svoje cilje, pa naj bo to maraton v določenem času ali preprosto preteči določeno razdaljo, ne da bi se pretirano utrudili.
Kako do »hitri« po petdesetem?
Vzemite napisane besede kot uvod v tematiko, kako bi morali trenirati rekreativci v srednjih letih, kajti ob individualnem delu se srečuješ u različnimi težavami, spoznaš, kako smo si ljudje različni, ter predvsem kako se drugače odzivamo na nekatere dražljaje.
