Berlin se morda zdi napačna izbira za izlet v tem hladnejšem letnem času, še zlasti z majhnimi otroki. Vendar je praznični čas pričaral posebno razpoloženje, še posebej pa je navdušila pestra izbira aktivnosti in ogledov, ki jih je mogoče opraviti z mulci. Sprehode po berlinskih ulicah od ene do druge znamenitosti je tu in tam skazil le hladen severni veter.

Temačna preteklost minulega stoletja je nekaj, kar nemško prestolnico uvršča med pomembnejše turistične destinacije. V svoji pestri zgodovini, prva omemba sega v 13. stoletje, je bil Berlin glavno mesto pruskega kraljestva, nemškega cesarstva, weimarske republike in navsezadnje tretjega rajha. Letos bo minilo že 30 let od padca Berlinskega zidu, ki ni le znova združil zahodnega in vzhodnega dela mesta, ampak so se z njim začele spreminjati meje po skoraj celotnem vzhodnem bloku.

Prav sprehod skozi zgodovino mesta je za mlade in stare poučno in interaktivno prikazan v muzeju Little Big City Berlin. Posebna pozornost je namenjena velikim trenutkom in zgodbam iz preteklih 750 let. Številne zgodovinske stavbe, hologrami in mnoge projekcije zgodovino ne le pokažejo, ampak jo pravzaprav oživijo. Že takoj na začetku predstavitve tudi pojasnijo, da si ljudje ponavadi zmotno razlagajo izvor imena Berlina. Saj bi vam ga razkrili, a kakšna malenkost naj le ostane skrivnost, da jo sami razvozlate ...


 

Tekmovali so, kdo ima višji stolp

Za druge znamenitosti okoli Little Big City Berlin ni treba prav daleč. Za vogalom se namreč v nebo dviga znameniti berlinski televizijski stolp. Z njega se odpirajo panoramski razgledi na mesto, svojevrstno je tudi dvigalo, ki vas v nekaj sekundah popelje 203 metre visoko od trdnih tal do razgledne ploščadi. Še nekaj metrov više je restavracija, ki je ne morete obiskati, če v njej ne sedete za mizo. Ampak to je lahko precej drago.

Države so nekoč dobesedno tekmovale, katera bo imela višji televizijski stolp, in s tem izkazovale svojo naprednost in veličino. Iz istega razloga je nastal tudi berlinski televizijski stolp. Visok je 368 metrov, zgradili so ga v času z zidom razdeljenega mesta, dokazoval pa naj bi naprednost vzhodnega dela Berlina.

Stolp stoji v središču Aleksandrovega trga (Alexanderplatz, domačini pa mu preprosto rečejo Alex), ki je bil nekoč središče vzhodnega Berlina, danes pa je bolj ali manj turistično središče. Na trgu in v bližini je stičišče več prometnih povezav (metroja, tramvaja, mestnega prometa). Trg ima tudi zgodovinsko-politični pomen, saj so tam na začetku novembra 1989 potekale največje mirne demonstracije do zdaj, ki so pomenile začetek družbenih in političnih sprememb v državi. Nov začetek pa je prinesel padec Berlinskega zidu.


 

Razdvojeno mesto

Glavnemu nemškemu mestu tudi konec druge svetovne vojne ni prinesel brezskrbnega življenja in miru. Po večini do tal porušeno mesto so si leta 1945 razdelile zmagovalke vojne. Počasi se je začela stopnjevati še hladna vojna, Berlin pa se je znašel sredi »spopada« med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo.

Štiri leta po tem, ko je po drugi svetovni vojni utihnilo orožje, je bila na zahodu ustanovljena Zvezna republika Nemčija, na vzhodu pa Nemška demokratična republika pod okriljem Sovjetske zveze. Napetost med vzhodnim in zahodnim blokom je z leti naraščala, svojevrsten udarec za Sovjete pa je bil, ker so se ljudje množično izseljevali v ZRN in s tem že načeli obstoj vzhodne države. Za začetek so močno poostrili mejni nadzor, postavili žično ograjo, a migracij to ni zaustavilo. Vzhod je zato leta 1961 začel graditi še betonske ovire, da bi ljudem fizično preprečili pobeg v demokratični del sveta. Berlinski zid, ki je bil dolg 150 kilometrov, so z leti nadgrajevali, meja pa je postala sčasoma neprepustno zaprta. Nekaj ljudi, ki so neuspešno poskušali pobegniti na zahod, je končalo pod streli vojakov, ki so jo strogo nadzirali.

Moderni Berlin je povsem zabrisal meje med vzhodom in zahodom, ostalo je le nekaj sto metrov zidu, ki so zdaj nič drugega kot turistična znamenitost. Najzanimivejši del je East Side Gallery, ki je zaradi umetniških del postal ena glavnih turističnih znamenitosti. Ker je zid barvit, je zanimiv tudi za otroke, čeravno še ne razumejo pomena betonske gmote, ki je razdvajala mesto.


 

Živalski svet

Če greste na potep z otroki, v kategorijo »ogled obvezen« sodita berlinski živalski vrt in akvarij. Mesto nima le enega zoološkega vrta, ampak dva. Bolj znan je Berlin Zoologischen Garten z okoli 1500 živalskimi vrstami. Živalski vrt, ki so ga odprli že leta 1844, je po drugi svetovni vojni delil usodo drugih stavb v mestu, saj je bil med zavezniškim bombardiranjem skoraj povsem uničen, preživelo pa je le nekaj živali. V zadnjih letih je omenjeni ZOO na naslovnice svetovnih medijev prišel zaradi polarnega medveda Knuta, ki ga je mati ob rojstvu zavrgla. Brez skrbne nege vzdrževalcev ne bi preživel mladosti. A je leta 2011 kljub vsemu nenadoma umrl. Naslednja zvezda parka pa je orjaška panda Bao Bao.



Na drugi strani, v nekdanjem vzhodnem delu, je Tierpark Berlin – Friedrichsfelde, ki je nastal leta 1955 za prebivalce Vzhodne Nemčije, saj je bil tisti na zahodni strani nedosegljiv. Ponaša se s skoraj 8000 živalmi in približno 900 živalskimi vrstami.
V osrčju Berlina (nedaleč od Zoologischen Garten) je Aquarium Berlin, eden najbolj znanih akvarijev v Evropi. V notranjosti zgodovinske stavbe najdete impresivno pestrost živalskih vodnih vrst, ki jih ima le malo akvarijev po svetu. Akvarij ne hrani le številnih izrednih rib, temveč je tudi dom številnih plazilcev in žuželk.
 

Najznamenitejše kocke

V Berlinu je na desetine zanimivosti, nad katerimi se marsikateri otrok gotovo ne bo navdušil, saj – če ne drugega – ne razume zgodovinsko-kulturnega pomena. Bo pa zato kot nalašč za malčke Legoland Discovery Centre. Tam bodo našli svoj košček raja na zemlji. Začel se bo v tovarni čudežnih kock. A to ni prava tovarna, ampak le dobrih deset minut trajajoč zabavni prikaz nastanka najznamenitejših plastičnih kock na svetu. Legoland ponuja še vrsto drugih aktivnosti, od sestavljanja kock, animacijskih programov, novost je Ninjago City Adventure, do 4D-kinematografa.