Kako zdravo živimo in jemo Slovenci
Povečuje se delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in ki redno zajtrkujejo, manj pa je tistih, ki uživajo sladkane pijače.
Odpri galerijo
Po mnenju NIJZ je za pridobitev zdravih prehranskih navad treba posameznike opolnomočiti z veščinami za prepoznavanje zdravju koristnih izbir. FOTO:Getty Images
Nacionalni inštitut za javno zdravje je na svoji spletni strani objavil rezultate raziskave, ki so večinoma spodbudni. Kljub temu pa se v skladu z merili splošnega nezdravega prehranjevanja v povprečju vsak drugi prebivalec Slovenije prehranjuje nezdravo. Med temi je največ moških, mlajših odraslih in prebivalcev nižjega družbenega sloja in s poklicno izobrazbo.
Predvsem slednjim na NIJZ svetujejo, da se držijo njihovih priporočil za zdravo prehranjevanje in telesno dejavnost. Z nezdravim življenjskim slogom namreč tvegamo možnost za povišan krvi sladkor in krvi tlak, nenormalne vrednosti krvnih maščob, prekomerne telesne teže in druge bolezni.
Zajtrk nam da energijo za začetek dneva, zato je zelo pomemben obrok, četudi odrasli prvi obrok dneva pogosto izpuščajo. Navada zajtrkovanja se izboljšuje zlasti s starostjo prebivalcev, čeprav vedno več zajtrkuje tudi mladih, ugotavljajo na NIJZ. Bolj vestne pri zajtru so ženske, ugotavljajo na NIJZ. Mitja Gregorič opozarja, naj obrokov (ki bi jih imeli v dnevu 2-5) ne nadomeščamo z mastnimi ali sladkimi prigrizki, s katerimi se nasitimo le začasno, dolgoročno pa zredimo.
Prebivalci Slovenije zaužijemo v povprečju tudi dvakrat več soli, kot je še sprejemljivo, in sicer pet gramov. Tri četrtine soli zaužijemo z živilskimi izdelki, v ostalem pa z dosoljevanjem pri mizi.
»Maščobe je treba uživati zmerno, od tega naj bo čim več nenasičenih, kar ugodno vpliva na uravnavanje holesterola v krvi« je povedala Vida Fajdiga Turk z NIJZ. Dve petini prebivalcev sicer uporablja priporočena rastlinska olja, še vedno pa četrtina tedensko uporablja svinjsko mast ali je klasične ocvrte jedi. Med temi gre največkrat ua nižje izobražene in tisti iz najnižjega družbenega sloja. Spodbudno pa je, da je porast porabe oljčnega olja.
Četudi se je v zadnjih šestih letih količina zaužite zelenjave povečala, ta predstavlja premajhen del obrokov – vključili naj bi jo v vsaj tri obroke dnevno. Vida Fajdiga Turk z NIJZ je dejala, da je »dobrodošlo kombiniranje različnih vrst in barv - različne barve so običajno povezane z vsebnostjo različnih koristnih snovi. Pretežno več zaščitnih snovi ima tudi optimalno dozorela sezonska zelenjava«.
Kakovostni viri beljakovin so ribe, puste vrste mesa, mlečni izdelki, stročnice ter jajca. Zaužijemo sicer dovolj mesa, vendar preveč mesnih izdelkov in premalo rib. Mesni izdelki pa imajo zaradi predelave mesa snovi, ki zdravju niso koristne (vsebujejo več slabih maščob, soli in aditivov). Prav zato svetujejo zamenjavo mesnih izdelkov z ribami – enkrat tedensko jih namreč uživa le slaba tretjina prebivalcev. Ribe bolj pogosto uživajo moški, višje izobraženi in tisti iz višjega družbenega sloja.
Na področju sladkorja in sladkih pijač se kaže vse večja ozaveščenost, saj čedalje bolj pazljivo izbiramo živila, predvsem taka z manj ali brez dodanega sladkorja.
Najboljša alternativa je pitna voda ali nesladkani čaji, ki tudi najbolje odžejata. Še vedno pa je uživanje sladkih pijač bolj razširjeno med moškimi in pri otrocih in mlajših odraslih, nižje izobraženih in tisti iz nižjega družbenega sloja.
Po mnenju NIJZ je za pridobitev zdravih prehranskih navad treba posameznike opolnomočiti z veščinami za prepoznavanje zdravju koristnih izbir, kot je na primer branje deklaracij.
Predvsem slednjim na NIJZ svetujejo, da se držijo njihovih priporočil za zdravo prehranjevanje in telesno dejavnost. Z nezdravim življenjskim slogom namreč tvegamo možnost za povišan krvi sladkor in krvi tlak, nenormalne vrednosti krvnih maščob, prekomerne telesne teže in druge bolezni.
Od leta 1975 se je število debelih v svetu potrojilo, kar pa je povzročilo tudi večje število srčnih obolenj, raka in diabetesa. Države so oblikovale napotke za prehrano, ki so prilagojene lokalni situaciji in populaciji, da bi tako izoblikovalei nasvete za bolj zdravo prehrano, v sporočilu za javnost navaja FAO (Food and Agriculture Organization of the United Nations).
Omenjene diete oziroma napotki se razlikujejo glede na prostor in temeljijo na dostopnosti nekatere hrane, prehranjevalnih navad in kulture. Medtem, ko veliko držav še vedno pesti revščina, mnogi ljudje na drugi strani uživajo visoko kalorično, mastno, zelo sladko ali slano hrano. Tudi drugačen način življenja, manj telesne aktivnosti in sedeč način življenja poleg hrane poveča možnost za nastanek nekaterih bolezni.
Omenjene diete oziroma napotki se razlikujejo glede na prostor in temeljijo na dostopnosti nekatere hrane, prehranjevalnih navad in kulture. Medtem, ko veliko držav še vedno pesti revščina, mnogi ljudje na drugi strani uživajo visoko kalorično, mastno, zelo sladko ali slano hrano. Tudi drugačen način življenja, manj telesne aktivnosti in sedeč način življenja poleg hrane poveča možnost za nastanek nekaterih bolezni.
Boljše zajtrkovalne navade
Zajtrk nam da energijo za začetek dneva, zato je zelo pomemben obrok, četudi odrasli prvi obrok dneva pogosto izpuščajo. Navada zajtrkovanja se izboljšuje zlasti s starostjo prebivalcev, čeprav vedno več zajtrkuje tudi mladih, ugotavljajo na NIJZ. Bolj vestne pri zajtru so ženske, ugotavljajo na NIJZ. Mitja Gregorič opozarja, naj obrokov (ki bi jih imeli v dnevu 2-5) ne nadomeščamo z mastnimi ali sladkimi prigrizki, s katerimi se nasitimo le začasno, dolgoročno pa zredimo.
INFOGRAFIKA: NIJZ
Vsak drugi si hrano pri mizi dosoli
Prebivalci Slovenije zaužijemo v povprečju tudi dvakrat več soli, kot je še sprejemljivo, in sicer pet gramov. Tri četrtine soli zaužijemo z živilskimi izdelki, v ostalem pa z dosoljevanjem pri mizi.
Na prehrano najbolj vpliva socialno-ekonomski položaj
»Maščobe je treba uživati zmerno, od tega naj bo čim več nenasičenih, kar ugodno vpliva na uravnavanje holesterola v krvi« je povedala Vida Fajdiga Turk z NIJZ. Dve petini prebivalcev sicer uporablja priporočena rastlinska olja, še vedno pa četrtina tedensko uporablja svinjsko mast ali je klasične ocvrte jedi. Med temi gre največkrat ua nižje izobražene in tisti iz najnižjega družbenega sloja. Spodbudno pa je, da je porast porabe oljčnega olja.
INFOGRAFIKA: NIJZ
Od leta 2012 jemo več zelenjave
FOTO: Jure Eržen/Delo
Četudi se je v zadnjih šestih letih količina zaužite zelenjave povečala, ta predstavlja premajhen del obrokov – vključili naj bi jo v vsaj tri obroke dnevno. Vida Fajdiga Turk z NIJZ je dejala, da je »dobrodošlo kombiniranje različnih vrst in barv - različne barve so običajno povezane z vsebnostjo različnih koristnih snovi. Pretežno več zaščitnih snovi ima tudi optimalno dozorela sezonska zelenjava«.
FAO je objavil nekaj prehranjevalnih navad, ki jih je dobro upoštevati:
- Jejte veliko zelenjave in sadja
- Imejte pregled nad vnosom maščob v telo
- Zmanjšajte vnos hrane in pijače z visoko vsebnostjo sladkorja
- Zmanjšajte vnos soli
- Redno pijte vodo
- Če pijete alkohol, ga pijte v zmernih količinah
- Dodajte telesno aktivnost v svoj dnevni urnik
Za zdrav življenjski slog je pomembna redna telesna aktivnost. FOTO: Jure Eržen/Delo
Še vedno preveč mesnih izdelkov in premalo rib
Kakovostni viri beljakovin so ribe, puste vrste mesa, mlečni izdelki, stročnice ter jajca. Zaužijemo sicer dovolj mesa, vendar preveč mesnih izdelkov in premalo rib. Mesni izdelki pa imajo zaradi predelave mesa snovi, ki zdravju niso koristne (vsebujejo več slabih maščob, soli in aditivov). Prav zato svetujejo zamenjavo mesnih izdelkov z ribami – enkrat tedensko jih namreč uživa le slaba tretjina prebivalcev. Ribe bolj pogosto uživajo moški, višje izobraženi in tisti iz višjega družbenega sloja.
Na področju sladkorja in sladkih pijač se kaže vse večja ozaveščenost, saj čedalje bolj pazljivo izbiramo živila, predvsem taka z manj ali brez dodanega sladkorja.
Najboljša alternativa je pitna voda ali nesladkani čaji, ki tudi najbolje odžejata. Še vedno pa je uživanje sladkih pijač bolj razširjeno med moškimi in pri otrocih in mlajših odraslih, nižje izobraženih in tisti iz nižjega družbenega sloja.
Po mnenju NIJZ je za pridobitev zdravih prehranskih navad treba posameznike opolnomočiti z veščinami za prepoznavanje zdravju koristnih izbir, kot je na primer branje deklaracij.
