Starejši vozniki: previdni ali nepredvidljivi?
To je zelo raznolika skupina, a še vedno je neizpodbitno, da staranje vpliva na psihofizične sposobnosti.
Odpri galerijo
Vozniška dovoljenja Foto Dd
Ljubljana – Medtem ko je 97-letni princ Filip britanski javnosti pred časom kazal svoje dvomljive sposobnosti vožnje in spoštovanje cestnoprometnih predpisov, so se v marsikateri evropski državi znova zavedli dejstva, da starajoča se družba prinaša tudi vse večje število starejših voznikov. To je sicer zelo raznolika skupina, a še vedno je neizpodbitno, da staranje vpliva na psihofizične sposobnosti. Še zlasti če je od zadnjega zdravniškega pregleda minilo 50 ali 60 let.
Pri nas ima veljavno vozniško dovoljenje različnih kategorij nekaj več kot 1,4 milijona ljudi, med njimi je 125.000 starih nad 70 let. Po uvedbi enotnega evropskega vozniškega dovoljenja pred dobrimi petimi leti velja, da ga po tej starosti podaljšujejo za petletno obdobje, pri čemer morajo predložiti spričevalo, ki dokazuje, da so telesno in duševno zmožni voziti motorno vozilo določene kategorije. Vsi, ki so opravili izpit ali podaljšali vozniško dovoljenje pred omenjeno spremembo zakonodaje, lahko vozijo do 80. leta. Potem morajo opraviti zdravniški pregled; zdravnik se lahko odloči, da osebo napoti k specialistu, lahko zahteva dodatne diagnostične preiskave ali praktični preizkus vožnje.
Če pogledamo samo podatke o povzročiteljih prometnih nesreč, se zaradi starosti ne bi smeli vznemirjati. Po podatkih agencije za varnost prometa jih starejši povzročijo manj kot povprečni vozniki, vendar se število nesreč z udeležbo voznikov, starejših od 65 let, zlagoma povečuje. Leta 2012 so, denimo, povzročili devet odstotkov nesreč, lani enajst. Je pa precej velika verjetnost, da je takrat, ko po radiu slišimo opozorilo, da se nekdo po avtocesti vozi v napačno smer, za volanom starejši voznik. Tisti nad 65 let največkrat povzročijo prometno nesrečo zaradi nepravilne smeri ali strani vožnje, nepravilnih ali nenadnih premikov z vozilom in neupoštevanja prednosti.
S starostjo se postopoma začnejo pojavljati spremembe v vedenju, slabšajo se vidne in slušne funkcije, to pa so dejavniki, ki so glavni krivci za povzročitev prometnih nesreč, so poudarili pri agenciji. Toda hkrati so opozorili, da so starejši zelo raznolika skupina: razlikujejo se po letih, funkcionalnih sposobnostih, izkušnjah, znanju in veščinah, po potrebah po prevozu in navsezadnje po motiviranosti, da se prilagajajo novim izzivom.
Bistveno manj prizanesljiv je dr. Marjan Bilban, predstojnik centrov za medicino dela in športa pri zavodu za varstvo pri delu. Prepričan je, da je zakonodaja s svojo navidezno »prizanesljivostjo« do starejših voznikov strokovno neargumentirana in s tega vidika nerazumljiva, še zlasti kar zadeva prometno varnost. »Dolga, neomejena pravica do vožnje nalaga starejšim voznikom bistveno večjo odgovornost in dolžno samokritičnost pri ocenjevanju lastnih vozniških sposobnosti.«
Pritrjuje sicer, da je vožnja za starejše pomembno sredstvo ohranjanja neodvisnosti, a pri tem je treba ustrezno oceniti svoje psihofizične sposobnosti: »Starejši občuti kot poniževalno trditev, da je počasen in previden. Težko si prizna, da prej občuti utrujenost, da slabše vidi in sliši, da so njegove reakcije počasnejše, včasih celo negotove. Pogosto se ne zaveda, da vozila ne obvlada več. Le majhen delež se jih sprijazni s to ugotovitvijo in se samokritično preselijo med pešce, ki pa so še vedno lahko polni veselja do življenja,« je slikovito ponazoril Bilban.
»Zdravje je dinamičen proces, ki se z leti spreminja,« poudarja, »od pregleda kandidata za voznika motornega vozila pri 18 letih pa mine do 70. ali 80. leta kar 52 oziroma celo 63 let.«
Kot pravi, številni bolezenski procesi lahko povzročijo nepopravljive spremembe v možganih, zaradi katerih se pokažejo motnje spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja, presoje. Pozornost, kratkoročni spomin in sposobnost hitrega združevanja informacij iz psihičnega in socialnega okolja dosežejo vrh v tretjem desetletju življenja, nato začnejo slabeti. Upočasnijo se tudi psihomotorične funkcije: »Reakcijski čas se vse do 40. leta ne podaljšuje bistveno, pri 60-letniku je za približno 30 odstotkov daljši kot pri mladostniku, potem je povečevanje skoraj po pravilu eksponencialno in tudi individualne razlike so vse večje.« Statističnim podatkom, da starejši povzročijo manj nesreč, Bilban prav tako daje protiutež: ti vozniki prevozijo bistveno manj kilometrov kot mlajši.
Zaradi bolezni veliko starejših uživa zdravila, ki lahko vplivajo na sposobnost vožnje. Mnogi se tega ne zavedajo dovolj, so potrdili pri agenciji za varnost prometa, kjer pripravljajo delavnice, na katerih udeleženci med drugim lahko obnovijo znanje prometnih pravil, vožnjo po avtocesti in večpasovnih cestah. Izkazalo se je namreč, da samo dobrih 60 odstotkov vprašanih v njihovi anketi pozna pomen rdečega trikotnika, ki opozarja, da je ob uživanju zdravila vožnja prepovedana.
Po drugi strani starejši vozniki »odkrito priznavajo, da jim največje težave povzročajo vožnja v megli, dežju ali ponoči, vzvratno bočno parkiranje med dvema voziloma, vzvratno parkiranje v označen parkirni prostor, vzvratna vožnja, menjava prometnih pasov na večpasovnih cestah in vožnja v krožnih križiščih,« so povedali pri agenciji. Ta je lani v okviru programa Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu opravila 33 delavnic po vsej Sloveniji, udeležilo se jih je 700 ljudi, povprečno starih 70 let, odpeljali so 130 svetovalnih voženj.
Pri nas ima veljavno vozniško dovoljenje različnih kategorij nekaj več kot 1,4 milijona ljudi, med njimi je 125.000 starih nad 70 let. Po uvedbi enotnega evropskega vozniškega dovoljenja pred dobrimi petimi leti velja, da ga po tej starosti podaljšujejo za petletno obdobje, pri čemer morajo predložiti spričevalo, ki dokazuje, da so telesno in duševno zmožni voziti motorno vozilo določene kategorije. Vsi, ki so opravili izpit ali podaljšali vozniško dovoljenje pred omenjeno spremembo zakonodaje, lahko vozijo do 80. leta. Potem morajo opraviti zdravniški pregled; zdravnik se lahko odloči, da osebo napoti k specialistu, lahko zahteva dodatne diagnostične preiskave ali praktični preizkus vožnje.
V mnogih državah ni omejitevBruselj – Če se ozremo samo na primer moža britanske kraljice, princa Filipa, ki je z izsiljevanjem prednosti povzročil hudo prometno nesrečo, le nekaj dni zatem pa so ga zalotili, da se ne meni niti za lastno varnost in vozi, ne da bi se pripel z varnostnim pasom, lahko brez težav ugotovimo, da pri zaskrbljenosti glede vključevanja starejših voznikov v promet nismo sami. V nekaterih državah velja za prelomno starost 70 let, v mnogih pa ni omejitev.
Ne le Velika Britanija, kjer je menda več kot 110.000 voznikov starih nad 90 let, tudi druge države se ubadajo z vprašanjem, ali bi bilo smiselno uvesti strožja pravila. Na Otoku je, denimo, treba za podaljšanje dovoljenja po 70. letu izpolniti obrazec (dostopen je tudi po spletu), v katerem prosilec med drugim sam presodi, ali je zdravstveno sposoben voziti. Vendar zakonodaja določa, da morajo agenciji, ki izdaja vozniška dovoljenja, sporočiti, ali se je njihovo zdravstveno stanje spremenilo oziroma bistveno poslabšalo.
Prelomna starost, ko začnejo bolj pozorno opazovati voznike, je večinoma 70 let, v številnih državah ni omejitev. Tako je na primer v Belgiji. »Merilo ni starost, marveč psihična, telesna in praktična sposobnost za vožnjo,« je pojasnil Stef Willems s tamkajšnjega inštituta za varnost v prometu. V Belgiji niso predpisani redni zdravstveni pregledi voznikov. Odgovornost je bolj na posamezniku – na pregled se mora odpraviti vsakdo, če se pojavi sum o fizičnem ali psihičnem obolenju, ki bi lahko vplivalo na njegovo varno udeležbo v prometu. Inštitut sicer svetuje starejšim voznikom, naj pri zdravniku preverijo svoje stanje.
Končno odločitev o sposobnosti za vožnjo nato sprejme inštitut na podlagi multidisciplinarnega preverjanja. Ne opravijo le telesnega in psihološkega pregleda, temveč preizkus vožnje v praksi. Vozniki le redko, v kakšnih desetih odstotkih primerov od skupno 7000 preverjanj na leto, ostanejo brez dovoljenja. Pogosteje jim izrečejo omejitve: voziti morajo avtomobil s samodejnim menjalnikom, ne smejo se oddaljiti od doma dlje kot 50 kilometrov ali pa lahko vozijo le čez dan. Takšni testi niso predvideni le za starejše, marveč tudi za ljudi, ki so imeli kakšna hujša obolenja, preživeli kap, dobili protezo … Če kljub očitnemu obolenju, ki vpliva na vožnjo, še vedno sedejo za volan, jih lahko oglobijo v razponu od 200 do 2000 evrov. V praksi je pri starejših več zapletov pri zavarovalnicah, ki postavljajo posebne zahteve.
Peter Žerjavič
Ne le Velika Britanija, kjer je menda več kot 110.000 voznikov starih nad 90 let, tudi druge države se ubadajo z vprašanjem, ali bi bilo smiselno uvesti strožja pravila. Na Otoku je, denimo, treba za podaljšanje dovoljenja po 70. letu izpolniti obrazec (dostopen je tudi po spletu), v katerem prosilec med drugim sam presodi, ali je zdravstveno sposoben voziti. Vendar zakonodaja določa, da morajo agenciji, ki izdaja vozniška dovoljenja, sporočiti, ali se je njihovo zdravstveno stanje spremenilo oziroma bistveno poslabšalo.
Prelomna starost, ko začnejo bolj pozorno opazovati voznike, je večinoma 70 let, v številnih državah ni omejitev. Tako je na primer v Belgiji. »Merilo ni starost, marveč psihična, telesna in praktična sposobnost za vožnjo,« je pojasnil Stef Willems s tamkajšnjega inštituta za varnost v prometu. V Belgiji niso predpisani redni zdravstveni pregledi voznikov. Odgovornost je bolj na posamezniku – na pregled se mora odpraviti vsakdo, če se pojavi sum o fizičnem ali psihičnem obolenju, ki bi lahko vplivalo na njegovo varno udeležbo v prometu. Inštitut sicer svetuje starejšim voznikom, naj pri zdravniku preverijo svoje stanje.
Končno odločitev o sposobnosti za vožnjo nato sprejme inštitut na podlagi multidisciplinarnega preverjanja. Ne opravijo le telesnega in psihološkega pregleda, temveč preizkus vožnje v praksi. Vozniki le redko, v kakšnih desetih odstotkih primerov od skupno 7000 preverjanj na leto, ostanejo brez dovoljenja. Pogosteje jim izrečejo omejitve: voziti morajo avtomobil s samodejnim menjalnikom, ne smejo se oddaljiti od doma dlje kot 50 kilometrov ali pa lahko vozijo le čez dan. Takšni testi niso predvideni le za starejše, marveč tudi za ljudi, ki so imeli kakšna hujša obolenja, preživeli kap, dobili protezo … Če kljub očitnemu obolenju, ki vpliva na vožnjo, še vedno sedejo za volan, jih lahko oglobijo v razponu od 200 do 2000 evrov. V praksi je pri starejših več zapletov pri zavarovalnicah, ki postavljajo posebne zahteve.
Peter Žerjavič
Kdo vozi v napačno smer?
Če pogledamo samo podatke o povzročiteljih prometnih nesreč, se zaradi starosti ne bi smeli vznemirjati. Po podatkih agencije za varnost prometa jih starejši povzročijo manj kot povprečni vozniki, vendar se število nesreč z udeležbo voznikov, starejših od 65 let, zlagoma povečuje. Leta 2012 so, denimo, povzročili devet odstotkov nesreč, lani enajst. Je pa precej velika verjetnost, da je takrat, ko po radiu slišimo opozorilo, da se nekdo po avtocesti vozi v napačno smer, za volanom starejši voznik. Tisti nad 65 let največkrat povzročijo prometno nesrečo zaradi nepravilne smeri ali strani vožnje, nepravilnih ali nenadnih premikov z vozilom in neupoštevanja prednosti.
S starostjo se postopoma začnejo pojavljati spremembe v vedenju, slabšajo se vidne in slušne funkcije, to pa so dejavniki, ki so glavni krivci za povzročitev prometnih nesreč, so poudarili pri agenciji. Toda hkrati so opozorili, da so starejši zelo raznolika skupina: razlikujejo se po letih, funkcionalnih sposobnostih, izkušnjah, znanju in veščinah, po potrebah po prevozu in navsezadnje po motiviranosti, da se prilagajajo novim izzivom.
Velikokrat še večja zmeda nastane zaradi nestrpnosti drugih voznikov. FOTO: Shutterstock
Manjša samokritičnost
Bistveno manj prizanesljiv je dr. Marjan Bilban, predstojnik centrov za medicino dela in športa pri zavodu za varstvo pri delu. Prepričan je, da je zakonodaja s svojo navidezno »prizanesljivostjo« do starejših voznikov strokovno neargumentirana in s tega vidika nerazumljiva, še zlasti kar zadeva prometno varnost. »Dolga, neomejena pravica do vožnje nalaga starejšim voznikom bistveno večjo odgovornost in dolžno samokritičnost pri ocenjevanju lastnih vozniških sposobnosti.«
Pritrjuje sicer, da je vožnja za starejše pomembno sredstvo ohranjanja neodvisnosti, a pri tem je treba ustrezno oceniti svoje psihofizične sposobnosti: »Starejši občuti kot poniževalno trditev, da je počasen in previden. Težko si prizna, da prej občuti utrujenost, da slabše vidi in sliši, da so njegove reakcije počasnejše, včasih celo negotove. Pogosto se ne zaveda, da vozila ne obvlada več. Le majhen delež se jih sprijazni s to ugotovitvijo in se samokritično preselijo med pešce, ki pa so še vedno lahko polni veselja do življenja,« je slikovito ponazoril Bilban.
Starejši vozniki ugotavljajo, da jim težave povzroča vožnja v temi. FOTO: Jure Eržen
»Zdravje je dinamičen proces, ki se z leti spreminja,« poudarja, »od pregleda kandidata za voznika motornega vozila pri 18 letih pa mine do 70. ali 80. leta kar 52 oziroma celo 63 let.«
Kot pravi, številni bolezenski procesi lahko povzročijo nepopravljive spremembe v možganih, zaradi katerih se pokažejo motnje spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja, presoje. Pozornost, kratkoročni spomin in sposobnost hitrega združevanja informacij iz psihičnega in socialnega okolja dosežejo vrh v tretjem desetletju življenja, nato začnejo slabeti. Upočasnijo se tudi psihomotorične funkcije: »Reakcijski čas se vse do 40. leta ne podaljšuje bistveno, pri 60-letniku je za približno 30 odstotkov daljši kot pri mladostniku, potem je povečevanje skoraj po pravilu eksponencialno in tudi individualne razlike so vse večje.« Statističnim podatkom, da starejši povzročijo manj nesreč, Bilban prav tako daje protiutež: ti vozniki prevozijo bistveno manj kilometrov kot mlajši.
Z avtom v čakalnicoDunaj – V Avstriji nimajo nikakršnih starostnih omejitev oziroma obveznih zdravniških pregledov po določenem letu. Zato se je pred kakim letom vnela polemika, ko je v spodnjeavstrijskem mestecu Horn 84-letna voznica z mercedesom zapeljala v čakalnico zdravstvenega doma. Takrat so Zeleni predlagali, da bi morali po 80. letu uvesti obvezne in bolj pogoste zdravniške preglede. A so poznavalci ugotovili, da starejši statistično povzročijo celo manj prometnih nesreč kot drugi vozniki.
Čeprav je v Avstriji starejših od 65 let okoli 15 odstotkov ljudi, so udeleženi le v osmih odstotkih prometnih nesreč.
Pri tamkajšnjem AMZS pravijo, da starejši za volanom nikakor ne pomenijo večjega tveganja, prav nasprotno: so bolj izkušeni in manj tvegajo. Upoštevajo hitrostne omejitve, izogibajo se daljšim potovanjem z avtomobilom, vožnji v slabem vremenu, ponoči in po slabših cestah. Vedo tudi, kje so meje pri pitju alkohola, manj uporabljajo telefon in navigacijo med vožnjo, za katero se tudi vnaprej bolje pripravijo kot drugi, vmes večkrat počivajo. Pravijo še, da zelo pazijo na svoje zdravje in redno hodijo na preglede. Je pa res, da morajo ob hujših zdravstvenih težavah dokazovati, da so še sposobni voziti.
Starejšim voznikom lahko zaradi suma, da imajo težave pri vožnji, začasno odvzamejo dovoljenje policisti ali pa jih zavrnejo uradniki pri podaljševanju dovoljenja, če, denimo, opazijo tresoč podpis, očitno slab vid ali neprimerno duševno stanje – v takih primerih jih pošljejo k zdravniku, ta nato odloči, ali je nekdo še sposoben voziti.
Boris Čibej
Čeprav je v Avstriji starejših od 65 let okoli 15 odstotkov ljudi, so udeleženi le v osmih odstotkih prometnih nesreč.
Pri tamkajšnjem AMZS pravijo, da starejši za volanom nikakor ne pomenijo večjega tveganja, prav nasprotno: so bolj izkušeni in manj tvegajo. Upoštevajo hitrostne omejitve, izogibajo se daljšim potovanjem z avtomobilom, vožnji v slabem vremenu, ponoči in po slabših cestah. Vedo tudi, kje so meje pri pitju alkohola, manj uporabljajo telefon in navigacijo med vožnjo, za katero se tudi vnaprej bolje pripravijo kot drugi, vmes večkrat počivajo. Pravijo še, da zelo pazijo na svoje zdravje in redno hodijo na preglede. Je pa res, da morajo ob hujših zdravstvenih težavah dokazovati, da so še sposobni voziti.
Starejšim voznikom lahko zaradi suma, da imajo težave pri vožnji, začasno odvzamejo dovoljenje policisti ali pa jih zavrnejo uradniki pri podaljševanju dovoljenja, če, denimo, opazijo tresoč podpis, očitno slab vid ali neprimerno duševno stanje – v takih primerih jih pošljejo k zdravniku, ta nato odloči, ali je nekdo še sposoben voziti.
Boris Čibej
Rdeči trikotnik
Zaradi bolezni veliko starejših uživa zdravila, ki lahko vplivajo na sposobnost vožnje. Mnogi se tega ne zavedajo dovolj, so potrdili pri agenciji za varnost prometa, kjer pripravljajo delavnice, na katerih udeleženci med drugim lahko obnovijo znanje prometnih pravil, vožnjo po avtocesti in večpasovnih cestah. Izkazalo se je namreč, da samo dobrih 60 odstotkov vprašanih v njihovi anketi pozna pomen rdečega trikotnika, ki opozarja, da je ob uživanju zdravila vožnja prepovedana.
Po drugi strani starejši vozniki »odkrito priznavajo, da jim največje težave povzročajo vožnja v megli, dežju ali ponoči, vzvratno bočno parkiranje med dvema voziloma, vzvratno parkiranje v označen parkirni prostor, vzvratna vožnja, menjava prometnih pasov na večpasovnih cestah in vožnja v krožnih križiščih,« so povedali pri agenciji. Ta je lani v okviru programa Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu opravila 33 delavnic po vsej Sloveniji, udeležilo se jih je 700 ljudi, povprečno starih 70 let, odpeljali so 130 svetovalnih voženj.
