V nadaljevanju preberite:

Na stotih straneh mojster Murakami uprizori šest zgodbenih stampedov, v katerih se poigrava s sanjskim, fantastičnim, a ves čas pravzaprav z vsem zelo resničnim, z zdajšnjim življenjem posameznikov, v opisovanju njihovega življenja v glavi pušča veliko negativnega prostora, tistega, kar ni opisano in zato na videz obvisi v zraku kot nezabeleženo. Zveni skoraj melanholično.