V nadaljevanju preberite:

To je pripoved o dveh mestih ob meji, pripoved o nasilju, fašizmu, vojni, o identiteti in spominu. Anja Medved skupaj z mamo Nadjo Velušček že več let snema dokumentarne zgodbe o meji z Italijo, o zamolčani ali spregledani zgodovini.

Vaša pranona je, kot pravite v filmu, zamenjala kar pet držav, ne da bi zapustila rojstno hišo. Kako je vedela, kateri je dom, se vprašate. Je vprašanje meje vedno tudi vprašanje doma?

Morda res, ker brez drugega se ne moremo prepoznati. Samo v odnosu do drugega, tistega čez mejo, vemo, kdo smo. To me je vedno zanimalo – iz kje in kako vznikne identiteta. V filmu se eden od protagonistov spominja trenutka, ko se je prvič zavedel, da je Slovenec. To je bilo takrat, ko jim je učitelj ukazal: Od danes govorimo samo italijansko.

Tako kot vsi prebivalci tega prostora je tudi moja pranona, ne da bi se preselila iz rojstne hiše, živela v petih državah: rodila se je v Avstro-Ogrski, preživela prvo svetovno vojno, fašizem, nacistično okupacijo, Jugoslavijo in ujela je nekaj mesecev Slovenije. Pogosto je rekla: korito se menja, prašiči ostajajo isti. Govorili so, da je med vojno v pritličju gostila Nemce in na podstrešju skrivala partizane. Imela je štiri sinove in so se je kar bali, pravili so ji Mat, še zdaj ne vem, ali ker je bila okrajšava za mater ali za Matildo, kot ji je bilo ime.