V nadaljevanju preberite:

Hiše, otroci, mačke in gozd imajo prepustne stene in kožo, skozi katere lahko vstopajo duhovi. Duhovi se prikazujejo ljudem, ki žalujejo in ne verjamejo, da je nekdo, ki so ga ljubili, kar odšel s tega sveta; včasih so to potlačene travme, slaba vest, tako kot pri Macbethu. Vseh teh stvari ne moremo izbrisati, je učil Sigmund Freud, zato se pretopijo v naša telesa, v bolezen. Morda pa včasih ne gredo v telo, ampak se preselijo v zidove starih hiš. Zgodbe o duhovih potrebujejo natančno scenografijo. Noč, sence, nenavadne zvoke in stare hiše, v katerih ponoči poka les, škripajo vrata in se odpirajo okna.