Tukaj je spala Golda

Na dan, ko je umrl Jaser Arafat, bilo je enajstega novembra 2004, sem bil v Parizu. Ravno tistega sivega jesenskega dne sem se namreč dobil z znanim francoskim intelektualcem Emmanuelom Toddom. Arafatovo krsto so iz vojaške bolnišnice Percy na robu francoskega glavnega mesta odpeljali najprej v Kairo, od tam pa v Ramalo. In še eno naključje je hotelo, da sem bil slab teden dni kasneje, prav na dan njegovega pogreba, v Izraelu, na že prej načrtovani mednarodni konferenci. Z bolgarskim novinarskim kolegom sva se tistega dne seveda poskušala prebiti v Ramalo, toda meje z Zahodnim bregom so bile hermetično zaprte in vsa pogajanja z do zob oboroženimi izraelskimi vojaki, naj naju spustijo čez, so bila zaman. Na okupiranem Zahodnem bregu (in tudi v Gazi) sem bil velikokrat. V Ramali nazadnje ...