Na konferenci o športu kot premikanju meja

Medijska hiša Delo bo z današnjo poslovno konferenco zaokrožila večmesečno poslovno kampanjo Šport 2025: Od športne strasti do poslovnega uspeha. Programski partner konferenčnega dela je podjetje Arista Plus, ki ga vodi Milena Fornazarič.

Udeležence bo pozdravil Bojan Budja, odgovorni urednik Dela in Slovenskih novic, sledil pa bo uvodni nagovor ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana. Osrednji govornik Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, pa bo predstavil, kako trajnostno sponzorstvo povezuje športne vrednote s poslom. Kako šport in olimpizem spreminjata svet na bolje, pa bo v samostojnem nastopu predstavil Franjo Bobinac, predsednik OKS.

Da smo Slovenke in Slovenci navdušeni ljubitelji in podporniki športa, kaže med drugim tudi državni praznik Dan slovenskega športa, ki ga bomo 23. septembra obeležili že šesto leto zapored! »Se še spomnite tistega 18. junija leta 2020, ko so poslanci državnega zbora podprli nov praznik na dan, ko so športniki samostojne Slovenije leta 2000 v Sydneyju prvič prejeli zlata olimpijska odličja? Priborili so si jih strelec Rajmond Debevec z malokalibrsko puško v trojnem položaju ter veslaški dvojni dvojec Iztok Čop in Luka Špik. In od takrat se seznam dobitnikov olimpijskih medalj samo še daljša,« je v pozdravnem nagovoru med drugim dejal Bojan Budja, odgovorni urednik Dela. Ob spoznavanju športnih idolov in proslavljanju tako čudovitih uspehov pa ne smemo pozabiti, da so za pot do vrha potrebni tudi disciplina, odločnost in vztrajnost. Ta pot pa je tudi polna izzivov, ki jih je treba premagati - med drugim tudi to, kako se pobrati po porazu ter zbrati moči za nadaljevanje, z mislijo na nove uspehe ...

Udeležence konference Šport je pozdravil Bojan Budja, odgovorni urednik Dela. FOTO: Blaž Samec/Delo

»Za športnike, klube in panoge so zato pomembna tudi sponzorstva, ki športnike podpirajo na njihovi poti in pripomorejo tudi k boljšim športnim rezultatom. Sponzorstva so postala tudi platforma za deljenje športnih zgodb, pa ne samo o zmagoslavjih. Gre tudi za ozaveščanje o vplivu gibanja in športnih aktivnosti ter zdravega prehranjevanja na zdravje vsakega posameznika. Šport se Slovencem približuje na različne načine, od na primer ustvarjanja privlačnih vsebin za družbena omrežja, pa vse do različnih aktivnosti ne samo za mlade, ampak za vse generacije. Na telesno dejavnost posameznika vplivajo številni dejavniki, med katerimi so po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pomembni socialno-ekonomski dejavniki, kot so izobrazba, višina dohodka, bivalno okolje in družbeni sloj.«

In po njihovih podatkih je telesna nedejavnost na četrtem mestu med spremenljivimi dejavniki tveganja za umrljivost. Minimalno količino telesne dejavnosti dosega 80 odstotkov Slovencev, starih med 18 do 74 let. Bolj zaskrbljujoče pa je, da je le petina mladostnikov (od 11 do 17 let) telesno dejavnih vsaj eno uro na dan vse dni v tednu – še navaja zadnji Zdravstveni statistični letopis Slovenije Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Po svetovnih smernicah je priporočeno najmanj 150 do 300 minut zmerno intenzivne aerobne telesne dejavnosti (npr. hitra hoja) tedensko ali 75-150 minut visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti (npr. hoja v hrib) tedensko - oziroma ustrezno kombinacijo obeh. »Sedaj pa se zazrite vase in pomislite, koliko minut ste v preteklem tednu namenili gibanju,« je še navedel Budja.

Poslovna konferenca medijske hiše Delo Šport 2025. FOTO: Blaž Samec/Delo

Zoran Janković: Šport potrebuje podporo gospodarstva

Zoran Janković, župan mestne občine Ljubljana je v nagovoru poudaril, da je blagovna znamka Slovenije najbolj prepoznavna po športu. »Rezultati ki jih naši športniki dosegajo vsak dan, dajejo ogromno možnosti, da vidimo slovensko zastavo, poskušamo himno. Teh rezultatov pa ne more biti brez sponzorstev.

Spomnim se, kako smo v podjetju kot sponzorji čakali, da bodo športnik, ki smo ga podpirali, čakali, da bo zmagal. S tem se je gradila tudi blagovna znamka podjetja, našega gospodarstva. Ampak to ni edini namen sponzorjev,« je poudaril Janković, pomembno je spodbujanje k dejavnosti.

Osrednji govornik Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB. FOTO: Blaž Samec

Kot je dodal, so v mestni občini so začeli projekt Šport je lajf. »Podpiramo tri elemente na ljubljanskih osnovnih šolah: brez alkohola, brez zaslonov in brez nasilja. Naš slogan je: Udari po žogi!«. Ko združimo vse te elemente, pa še vedno ni možnosti za uspehe brez sponzorjev, nimajo možnosti, da bi bili boljši kot drugi. Hkrati pa tudi uspehi aktivnih športnikov povlečejo mlade v šport.

Od športa se lahko tudi marsikaj naučimo. Vajeni so delati, se odrekati, dokončati stvari, ki jih začnejo, tudi, če je težko. »Športni duh, strast moramo vnesti v delovno okolje in upam, da bomo našli možnosti, da bomo povečali vlaganja v šport,« je pozval in spomnil na prostovoljstvo na tem področju. Občina omogoča klubom, športnikom in športnicam brezplačno uporabo športnih objektov, skupaj 200.000 ur na leto, plačuje 150 trenerjev mladih, vsako leto za to dejavnost namenimo 16 milijonov evrov, brez investicij. Aše vedno je gospodarstvo ključno za razvoj športa.

Matjaž Han: Gospodarstvo in politika morata prevzeti športno mentaliteto

»V zadnjih dveh letih in pol smo za šport skupaj z OKS naredili veliko dobrega. Država je za športno infrastrukturo namenila bistveno več denarja kot v preteklosti, a kar so športniki naredili za državo z rezultati, tega ni mogoče plačati,« je v uvodu poudaril minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han.

Šport je edina stvar, ki nas v tej državi povezuje, nas ne deli, daje nam platformo za veselje. Športnik ne odneha in ko je težko, zagrize še bolj, da pride do cilja, je dejal.

Izrazil je prepričanje, da se iz tega lahko učijo tudi gospodarstvo in politika. Nekateri športniki so postali uspešni poslovneži. »To zato, ker je športnik preprosto boljši delavec, boljši menedžer, ker je pripravljen delati, ker razmišlja drugače. Tudi gospodarstvo in politika morata prevzeti športno mentaliteto. Postati moramo tim, se zavedati, da imamo eno državo, za katero je treba skrbeti, sicer ne bo imela prihodnosti. Vsi moramo streljati v isti gol,« je pozval.

Minister je izpostavil tudi pomen organizacije velikih mednarodnih športnih dogodkov, ki imajo velike multiplikativne učinke. Pomembni so tako za promocijo države kot za gospodarstvo. Ob tem je razkril, da se ministrstvo dogovarja z Los Angeles Lakersi za sodelovanje, kar je velika priložnost za Slovenijo in za gospodarstvo.

FOTO: Blaž Samec

Spomnil je tudi na pomen podpore mladim talentom iz socialno šibkih okolij. »Vse talente moramo vključiti v športne klube, pomagati družinam, predvsem pa tudi klubom. Slovenija si ne sme privoščiti, da en sam talent ne bi mogel na igrišče samo zaradi socialnega statusa.«

Zaključil je z mislijo nogometaša Peléja, da uspeh ni naključje. Je trdo delo, vztrajnost, učenje, odrekanje in predvsem ljubezen do tega, kar počneš. »Ta misel naj nas spodbudi, da v športu, gospodarstvu in v državi razmišljamo enotno.«

Blaž Brodnjak: Podjetja, ki vlagajo v šport, moramo zadržati v državi

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je uvodoma pohvalil športno infrastrukturo po državi, tudi po majhnih krajih. Tam šport temelji na intuziastih, trenerjih, ki delo opravljajo ljubiteljsko. Predvsem po pandemiji je največji izziv, kako mlade privabiti na igrišča, spodbujati jih je treba k gibanju, da gradijo vrednostni sistem. Včasih smo vedeli, kakšna je posameznikov odgovornost do družbe, danes pa prevladujejo posamezni interesi, vrednostni sistem je drugačen. Šport, ki je zadnje sidro naše nacionalne zavesti, je v teh razmerah v največji meri odvisen od gospodarstva. Pomembno je, da se povezujemo, si postavimo skupne cilje in jim sledimo. »Poleg države in mest lahko šport podpirajo velika podjetja, intuziasti, ki domovino cenijo in jo spoštujejo. Če naj podjetja vlagajo v šport, naj gradijo poslovni model, potrebujejo podporo. Menim, da bo v teh razmerah podpore športu bistveno manj, kajti velikih družb je v Sloveniji malo, zato je treba privabljati in zadrževati kapital ter ljudi, ki sprejemajo odločitve, ne pa, da jih pošiljamo v tujino,« je poudaril.

Tako kot morajo imeti športniki izpolnjene pogoje, infrastrukturo, za uspeh, jo morajo imeti tudi podjetja. To je davčna zakonodaja. Podjetja se zdaj selijo v tujino, k temu jih spodbujajo najvišji odločevalci v državi. »To bo imeli velik vpliv na špot,« je opozoril Brodnjak.

Dodal je tudi, da bi morali sprejeti tudi sistemske ukrepe na davčnem področju za športnike. Ti naj imajo davčno amnestijo, tako da se bodo vrnili iz Monaka in drugih držav, kjer imajo ugodnejše pogoje. Ne samo, da se bo s tem njihov denar vrnil v Slovenijo, mladi bodo slovenske športne zvezde, idole, lahko srečevali na ulicah njihovih domačih krajev.

Bobinac: Kako olimpizem in šport spreminjata svet na bolje

Predsednik OKS Franjo Bobinac je uvodoma dejal, da je imel v življenju vedno privilegij, da skozi posel spoznava svet. »Vesel sem, da na nek način lahko pomagam športu na neki drugi ravni in moja tema je danes globalna, kajti globoko verjamem v tole misel. Šport je namreč tisti, ki ima res res nezmerno moč, da lahko spreminja svet. Če pogledamo, kakšen je ta svet danes, potem vidimo, da ta svet potrebuje veliko športa. Nelson Mandela je rekel, da je šport tisti, ki nagovarja mlade, nagovarja jih v tistem jeziku, ki ga najbolje razumejo - to pa je jezik spoštovanja, prijateljstva in sodelovanja. In zato je ta misel še posebej v današnjem svetu še kako aktualna.  Vrednote - sodelovanje, prijateljstvo, odličnost, povezovanje, fair play, je tisto, kar žal aktualnemu svetu močno manjka.«

Franjo Bobinac, predsednik OKS, v nagovoru udeležencem poslovne konference Šport. FOTO: Blaž Samec/Delo

Bobinac je še spomnil na olimpijske igre lani v Parizu, ko je organizator napovedoval, da bodo najbolj vključujoče, najbolj mlade, najbolj trajnostne - in točno take so bile. »Bilo je res veliko mladih, enako število športnic in športnikov, bile so vključujoče tudi zato, ker so ljudje lahko bili dovolj blizu. Bile so urbane, dogajale so se v središču mesta in možno je bilo pogledati seveda prizorišča, tekmovališča, blizu Eifflovega stolpa, dogajalo se je na najlepših prizoriščih v samem Parizu in tudi širše. Bile so tudi trajnostne, v tem smislu, da ni bilo potrebno zgraditi nekaj nove objektov.«

In spomnil je še na 23. junij, ko bo Kirsty Coventry, nekdanja olimpijska zmagovalka v plavanju iz Zimbabveja, postala prva predsednica Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) v njegovi zgodovini. Pri tem je pokazal sliko deklice, ki je že pred davnimi leti, 30 let nazaj, imela svoje sanje, da lahko uspe. In ji je uspelo. »To je gospa, dama, ki bo 23. junija postala let kasneje kot vrhunska plavalka za Zimbabwe iz Afrike priplavala kar 7 olimpijskih medalj, kar nekaj zlatih. Že takrat je rekla, da ne moreš pričakovati, da boš spreminjal svet s tem, da stojiš ob strani, treba se je angažirati. Ta misel se mi zdi izredno zanimiva.«

Sodelovanje in solidarnost - največje države na področju olimpizma pomagajo manjšim, bolj socialno ogroženim. Različnost in komunikacija - v športu so že panoge različne, so države različne in tudi ljudje. Pa močnejša povezava z mladimi generacijami preko socialnih omrežjih. Pa seveda trajnostni razvoj, vključevanje, ničelna, popolnoma ničelna toleranca do dopinga, do zlorab, do neetičnega ravnanja in do vsega tega, kar šport lahko dela slabega. Ter seveda ohraniti neko nevtralnost v globaliziranem svetu, postati nek most in nenazadnje so tudi OI bile primer, kjer so tekmovalci, nekateri so tudi tekmovali brez obeležij za stav, grbov in tako naprej, ampak še vedno so tekmoval med sabo brez kakršnihkoli konfliktov. Šport je tisti, ki nas morda v tem razdeljenem svetu še najbolj povezuje. Moč športa je je pomembna v tem svetu. Namreč nerazumevanje je ključni razlog včasih tudi za nespoštovanje in za številne konflikte, ki smo jim žal priča v svetu.

Bobinac je še omenil več sredstev za šport, na podlagi konstruktivnega dialoga z vlado, še posebej z ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport smo uspeli, da ima ta šport več kot podvojena sredstva. Razvoj športnih organizacij - marsikaj smo naredili, poskušamo povečati število regijskih pisarn, tudi s podporo istega ministrstva, smo povečali število zamejskih organizacij. Zelo si prizadevamo, da bo ta nacionalni karierni center zaživel v letu 2026. 

Tretji sklop je pravzaprav povezovanje športa z gospodarstvom, s politiko v tem smislu, da poskušamo integrirati in najti podjetja, ki bodo ravno v športu in v sponzoriranju športa našla tisto platformo, da bodo lahko razvijala svoje blagovne znamke. Šport je namreč res čudovita platforma za povezovanje.

Slovenci smo športni narod

Slovenci smo športni narod, Slovenija je šport, na to prisegamo, kot da imamo šport zapisan v naši genih. Zato je poslanstvo krovne organizacije slovenskega športa, da poskušamo povezovati - na eni strani športnice, športnike, klube, društva, na drugi strani pa sponzorje, starše, trenerje, poskušamo povezovati in graditi boljši svet.

»Šport je povezovalec. Mi v OKS pa skušamo povezovati skozi vseh teh 5 krogov. Hkrati poskušamo biti aktivni na vseh sferah mednarodnega dela in seveda se povezovati tudi s partnerji, to je ta poslovni krog, in tudi krog države oz. nosilcev javnih funkcij. Strategija, ki jo postavljamo na papir, si prizadevamo, da bo v kratkem tudi uresničena. Nastaja pa v istem obdobju, ko v Sloveniji nastaja tudi krovni dokument slovenskega športa, nacionalni program športa.«

Odstiranje tabujev v športu

Tema prve okrogle mize bo Odstiranje tabujev v športu – šport kot premikanje meja. Moderatorju Urbanu Laurenčiču bodo tabuje pomagali razbijati zanimivi gostje: Ivica Vulić, izvršni direktor za prodajo zavarovanj v Zavarovalnici Triglav in nekdanji profesionalni nogometaš, ki bo predstavil akcijo #zVamiSmo v zmagah in porazih, dr. Maja Smrdu, športna psihologinja, ki pravi, da je zmagovalec tisti, ki v glavi lahko obvlada svoja čustva, misli, naravnanost, Štefan Hadalin, nekdanji alpski smučar, bo govoril o tem, kako se pobrati po napakah in izzivih, dr. Miha Kramli, Center za zdravljenje odvisnosti Nova Gorica in Športna loterija, se bo navezal na dejstvo, da so družbena omrežja velik motilec koncentracije, ter Katja Koren Miklavec, podpredsednica OKS in olimpijska alpska smučarka, ki bo predstavila, zakaj je prehod v vsakdanji ritem za športnika šok.

Zaradi kolesarskih idolov je tudi v Sloveniji vse bolj popularno kolesarstvo. FOTO: Črt Piksi/Delo

Učinkovitost sponzorstva

Rdeča nit druge okrogle mize bo Kako do učinkovite sponzorske strategije – vse se začne s sponzorsko pismenostjo. Na njej bo Dejan Židan, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, predstavil vizijo prihodnosti slovenskega športa: kako jo bodo čutili navijači, lokalno okolje, društva ter katere prireditve in športno infrastrukturo se bo razvijalo prihodnjih deset let.

Matic Švab, poslovni direktor OKS, bo govoril o tem, da brez novih sponzorskih modelov ni vrhunskega športa, Andrej Krajner, direktor komunikacij v NLB, pa, da šport v nas predrami željo biti najboljši. Tomaž Strgar, predsednik Nogometnega kluba Šentjernej, pa tudi o praznovanju 50 let nogometa v Šentjerneju.

Pa še zgodbe športnikov

Na zadnji okrogli mizi se bosta o svojih zgodbah, ki jih piše življenje, z moderatorko Mileno Fornazarič pogovarjala Ema Kozin, najmlajša svetovna prvakinja v boksu, ter Marko Lukić, direktor podjetja Lumar in nekdanji vrhunski plezalec.