Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Energetika 2024

V Sloveniji imamo ljudi tudi za velike projekte

Načrtovanje in gradnjo druge jedrske elektrarne bi lahko vodili slovenski strokovnjaki, treba pa bo zagotoviti transparentnost.
Pomembno bo, da bomo imeli, ko bo Nek 2 zgrajen, kompetentno ekipo obratovalcev in vzdrževalcev. FOTO: Leon Vidic/Delo
Pomembno bo, da bomo imeli, ko bo Nek 2 zgrajen, kompetentno ekipo obratovalcev in vzdrževalcev. FOTO: Leon Vidic/Delo
29. 7. 2023 | 06:00
29. 7. 2023 | 17:03
9:46

V energetiki nekaterih področij še ne morejo zapolniti s pravimi kadri, za nekatere se niti še ne ve, kakšni bodo pravi kadri, vendar imamo dovolj strokovnosti tudi za velike projekte, menijo v tej panogi. Prihodnost bo vse bolj pripadala umetni inteligenci, ki bo mogoče pomagala tudi pri transparentnejšem načrtovanju in odločitvah pri projektih.

Na pomislek, da v Sloveniji verjetno nimamo dovolj strokovnega kadra, ki bi lahko zagotovil, da nas veliki projekti, kot je bil Teš 6 in bo Nek 2, ne bi preveč stali in bili dejansko prispevek h konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, v energetskih podjetjih odgovarjajo različno. »Gradnja Teša 6 je bila s tehničnega vidika, v kombinaciji s tujimi in domačimi izvajalci, brezhibna,« pravijo v Elesu. Dodajajo pa, da Teš 6 in Nek 2 nista primerljiva. »Pri drugem gre za vrednostno od sedemkrat do devetkrat večjo investicijo. To je tehnologija, ki jo proizvaja zelo malo proizvajalcev po svetu, in investicija, za katero je omejeno število izkušenih projektnih skupin v svetovnem pogledu,« dodajajo.

image_alt
Z vodikom do ogljične nevtralnosti

»Prihodnji investitor bo moral v prvi fazi najeti ekspertno skupino ekonomistov, pravnikov in jedrskih tehnikov, da ne bo napak pri sami pogodbi. Vzgajati je treba slovenski kader, da bi ta sam vodil investicijo – taka ideja ne daje rezultatov. Pri gradnji bodo vsekakor prisotni slovenski gradbinci, tehnološka oprema, dobava in večina montaže pa bo v domeni tujih, izkušenih ekip. Pomembno bo tudi, da bomo imeli, ko bo Nek 2 zgrajen, kompetentno ekipo obratovalcev in vzdrževalcev. Tu smo dobri, saj imamo resnično odlično ekipo v sedanji jedrski elektrarni. Njihovo znanje bo treba vestno prenesti na mlad kader, ki ga bo treba izbrati in šolati v času gradnje Neka 2 ali celo že pred tem. Pri odločitvi za njegovo gradnjo se pogosto omenja konkurenčnost, a Nek 2 vsaj v prvih 20 letih ne bo proizvajal poceni električne energije. Bo pa zagotavljal večjo slovensko neodvisnost od uvoza elektrike,« še pravijo v Elesu.

»Kvalificirana delovna sila je najpomembnejša za izvedbo in nato obratovanje vseh velikih projektov. Vsak investitor ima odgovornost za načrtovanje kakovostnih kadrov že v zgodnji fazi priprav in načrtovanja posameznega velikega projekta. V družbi Plinovodi se tako tudi kadrovsko pripravljamo na načrtovanje, razvoj, gradnjo in obratovanje plinovodov za obnovljive pline in še posebno za prenos vodika. Kadrovskih izzivov projekta Nek 2 pa ne moremo komentirati,« dodajajo v Plinovodih.

»Imamo zelo veliko sposobnih, strokovnih kadrov za vodenje takšnih projektov. Ključno pri vseh velikih projektih pa je zagotavljanje transparentnosti ter stroškovne učinkovitosti in jasen sistem odgovornosti. Vodenje takšnih projektov ne sme biti politična igra, ampak zgolj in samo poslovni interes podjetja,« pravi Boštjan Štruc, direktor Merkurja energije.

Višje plače že, a to ni dovolj

Na vprašanje, ali bi bilo najboljše kadre, ki jih primanjkuje, bolje nagraditi, so odgovori kar podobni. »Plače so gotovo pomemben dejavnik, vendar ne edini, ki bi vplival na privabljanje oziroma zadrževanje zaposlenih in pomeni osnovo za motivacijo. Podjetja bi morala upoštevati celovit pristop, ki vključuje tudi pozitivno in stimulativno delovno okolje, kjer je zelo veliko priložnosti za karierni in osebni razvoj, fleksibilni delovni čas, nagrajevanje in različne druge ugodnosti, ki jih zagotavljajo podjetja. Nujno je nenehno prilagajanje in poslušanje potreb zaposlenih, kajti le tako bo mogoče, da bomo konkurenčni na trgu dela,« pravijo v Gen-I.

»Glavni dejavniki, ki privabijo kadre, tudi tuje, so gotovo stik s strokovnim področjem in tehnologijami, možnost usposabljanja in izobraževanja ter nadaljnjega razvoja,« dodajajo v Petrolu.

»K ohranitvi sposobnih zaposlenih bi pripomogli davčni in drugi mednarodno uveljavljeni ukrepi, vendar je finančna prevlada prostega trga »v tekmi« proti državnim družbam navadno premočna. Opaznejšim akterjem slovenske elektroenergetike ne le v družbi Eles, temveč tudi v drugih, ponujajo približno trikratnik njihovih državnih plač, pri čemer lahko sklepamo, da tiste, ki ostanejo, zadržuje predvsem pripadnost državi in ljudem ter svoji družini in ne nazadnje panogi, ki je ključna za preživetje družbe,« pa poudarjajo v Elesu.

Zato dodajajo, da »če ne bomo vzpostavili dodatnih finančnih spodbud in motivacijskih dejavnikov, bomo s tveganjem izgube ključnih operativcev in najnaprednejšega kadra slovenske elektroenergetike vsi skupaj poslovali bolj ali manj brez pravih rezultatov«. »Uspešno upravljanje takih tveganj bi namreč pomenilo uvajanje vseh najsodobnejših kadrovsko motivacijskih elementov, ki jih imajo zaposleni v infrastrukturnih podjetjih ter v policiji in vojski v številnih sosednjih državah. Odličen primer motiviranja infrastrukturnih in obrambnih delavcev izvaja Avstrija vzorno,« še dodajajo v Elesu.

Za privabljanje tujih strokovnjakov ne bo dovolj to, da Slovenija predstavlja zeleno srce Evrope s kakovostno hrano in prelepo naravo, ampak jim bo treba omogočiti tudi evropske plače in pogoje za življenje. FOTO: Črt Piksi/Delo
Za privabljanje tujih strokovnjakov ne bo dovolj to, da Slovenija predstavlja zeleno srce Evrope s kakovostno hrano in prelepo naravo, ampak jim bo treba omogočiti tudi evropske plače in pogoje za življenje. FOTO: Črt Piksi/Delo

»Plača je prav gotovo pomemben dejavnik. Tudi davčna razbremenitev je mogoča pot rešitve tega problema, ni pa edina. Prav gotovo se da strokovnjake privabiti tudi z drugimi bonitetami, kot so, denimo, rešitev stanovanjskih potreb, možnost mednarodnega usposabljanja, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, vključitev trajnosti v delovanje podjetja,« pravijo v Elektru Ljubljana.

»Kljub večletnim opozorilom OECD, da so slovenske plače med najbolj obremenjenimi z davki med državami članicami, se na področju obremenitve plač stvari ne izboljšujejo. Zavedati se je treba, da se mlad, visoko izobražen kader izseljuje in išče prihodnost v državah, kjer lahko dobijo boljše plačilo. Da bomo lahko zadržali sposobne zaposlene, bo treba veliko narediti tudi na drugih področjih, kot je urejanje stanovanjske problematike mladih,« dodajajo tudi v Plinovodih.

»Gotovo bi vse spodbude pripomogle. Tudi naprednejši sistem štipendiranja ter mentorstev v podjetjih v času šolanja. Obdavčitev plač je v Sloveniji žal nerazumsko visoka in bo za obstoj konkurenčnosti ter razvoja nujna resna reforma davčne in plačne politike v Sloveniji,« meni tudi Štruc.

Zelenost Slovenije bi lahko pomagala

»Slovenija ima vsekakor priložnost, da privabi tuje strokovnjake v energetiki, predvsem v smislu večjega poudarka na zeleni energetiki v Evropi. Slovenija ima na področju obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in trajnostnih tehnologij, priložnost, da postane pomemben igralec. Privabljanje tujih strokovnjakov, ki imajo izkušnje in znanja na teh področjih, lahko pripomore k pospeševanju inovacij in uvajanju naprednih rešitev,« menijo v Gen-I.

»Slovenija je pri kakovosti bivanja na zelo visokem mestu. Tistim tujim strokovnjakom, ki jim je to primarno vodilo, bodo našo državo gotovo med prvimi izbrali za svoj dom,« dodajajo v Elesu. »Tuje strokovnjake vsekakor lahko privabimo z višjimi plačami in odpravo administrativnih ovir, saj so postopki pri zaposlovanju tujcev dolgotrajni. Pohvalno je, da bosta izboljšanje na tem področju prinesli noveli zakona o tujcih in zaposlovanju tujcev, ki bosta začeli veljati konec julija. Če bi jim lahko poleg konkurenčnega plačila lahko zagotovili tudi druge možnosti za bivanje in razvoj, bi imeli večji izkupiček pri iskanju strokovnjakov,« pojasnjujejo v Elektru Ljubljana.

Drugačno mnenje pa imajo v Plinovodih. »Ker ne moremo zadržati niti dovolj naših mladih strokovnjakov, to, da Slovenija predstavlja zeleno srce Evrope, ki ima kakovostno hrano in veliko narave, ne bo dovolj za privabljanje tujih strokovnjakov. Njim bo treba omogočiti tudi evropske plače in pogoje za življenje,« pravijo.

»Vsekakor. Slovenija ima izjemen geostrateški položaj. Lahko bi bila neke vrste inkubator zelenega razvoja, žal pa ta primat pripada skandinavskim državam (posebno Danski), ki znajo z ugodno davčno politiko privabiti tuje strokovnjake in podjetja, rešitve razviti na svojih tleh ter jih potem prek uspešnih gospodarsko-političnih interesnih združenj 'prodati' v svet. Slovenija je tukaj premalo drzna in odločna,« pa državi predlaga Štruc, direktor Merkurja energije.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine