Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Gradbeništvo 2024

Za skoraj 800 milijonov investicij do leta 2028

Cilj Luke Koper je postati prva izbira med pristanišči na evropski južni transportni poti.
Na fotografiji je podaljšani del južnega prvega pomola v Luki Koper, ki mu sledi podaljšanje severnega dela. FOTO: Kristjan Stojakovič
Na fotografiji je podaljšani del južnega prvega pomola v Luki Koper, ki mu sledi podaljšanje severnega dela. FOTO: Kristjan Stojakovič
23. 3. 2024 | 05:30
8:16

Za razvoj infrastrukture in povečanje zmogljivosti namerava Luka Koper do leta 2028 investirati 785 milijonov evrov. To namreč predvideva lansko leto sprejeti strateški poslovni načrt.

Ena ključnih konkurenčnih prednosti Luke Koper, ki si ja zadala za cilj, da bo postala prva izbira med pristanišči na evropski južni transportni poti, je model večnamenskega pristanišča. »Zagotavljali bomo zanesljive, visoko kakovostne pristaniške storitve, skladne s smernicami trajnostnega razvoja. Razvoj pristanišča pa bo temeljil na štirih ključnih izhodiščih. Ta predvidevajo povečanje infrastrukturnih zmogljivosti, pospešeno uvajanje koncepta pametnega pristanišča, zagotovitev ustrezne kadrovske strukture ter skrb za trajnostne vidike in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in družbo,« pojasnjuje Nevenka Kržan, predsednica uprave Luke Koper.

image_alt
Vojko Rotar: V razvoju pristanišča je vgrajen model trajnosti

Podaljšanje severnega dela prvega pomola

Še letos se bodo začeli postopki za gradnjo največjega in najpomembnejšega projekta Luke Koper, in sicer podaljšanje severnega dela prvega pomola. Tako bodo zgradili 326 metrov kontejnerske obale, novo privezno mesto, s čimer bodo omogočili privez kontejnerske ladje tudi na severnem delu pomola I, ter dodatne skladiščne površine.

»Gradbeno in finančno zahteven projekt bo prinesel približno 72.000 kvadratnih metrov novih površin. Gre za eno ključnih naložb, s katero bomo kapacitete kontejnerskega terminala povečali na 1,75 milijona kontejnerskih enot na leto. Novo obalo bomo opremili z dodatnimi obalnimi dvigali post-panamax, s katerimi bomo lahko tudi na severnem delu terminala izvajali manipulacije na kontejnerskih ladjah. Vsa mostna dvigala na novih skladiščnih površinah bodo elektrificirana, s čimer bomo zagotovili minimalne izpuste pri pretovoru in znižali raven hrupa proti mestu.« še navaja predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan.

V Luki Koper so v zaključni izvedbeni fazi naložbe v fotonapetostne elektrarne na strehah štirih skladišč, ki bodo še letos priključene v omrežje. FOTO: Arhiv Luka Koper
V Luki Koper so v zaključni izvedbeni fazi naložbe v fotonapetostne elektrarne na strehah štirih skladišč, ki bodo še letos priključene v omrežje. FOTO: Arhiv Luka Koper

Dodatna skladišča za avtomobilski terminal

Za potrebe terminala za avtomobile bodo v letošnjem letu izvedli tudi naložbo za zagotovitev dodatnih skladiščnih kapacitet. V Luki so namreč že lansko poletje predali namenu nove površine s kapaciteto 3500 vozil, letos pa bodo dodatne skladiščne zmogljivosti začeli urejati na sosednjih zemljiščih (kaseta 6A), v naslednjih letih pa še na kaseti 7A.

V Luki Koper so lansko poletje predali namenu nove površine s kapaciteto 3500 vozil; na fotografiji se v ozadju vidijo površine, ki jih bodo v naslednjih letih urejali za potrebe terminala za avtomobile. FOTO: Kristjan Stojakovič
V Luki Koper so lansko poletje predali namenu nove površine s kapaciteto 3500 vozil; na fotografiji se v ozadju vidijo površine, ki jih bodo v naslednjih letih urejali za potrebe terminala za avtomobile. FOTO: Kristjan Stojakovič
Ker pa so potrebe avtomobilskega trga vse večje, bodo v Luki Koper nadaljevali gradnjo pokritih skladiščnih površin – večnadstropne garaže za 11.000 avtomobilov. »Vertikalna umestitev dodatnih površin za skladiščenje avtomobilov je sestavni del okoljskih politik, ki predvidevajo boljšo izkoriščenost in rabo prostora. Ena pomembnih naložb za avtomobilski terminal je med drugim gradnja novega priveznega mesta v tretjem bazenu pristanišča, ki bo zaradi bližine novih skladišč v zaledju prinesla nekaj sprememb v razporeditvi luškega prostora in ustaljenih transportnih poti po posameznih blagovnih skupinah,« še pravijo v Luki.

Gradnja novega priveznega mesta

Tako so letos že začeli pripravljati nekaj najpomembnejših investicij, s katerimi bodo povečali skladiščne in manipulativne zmogljivosti pristanišča in se pripravili na povečani pretovor v naslednjih letih.

Januarja so začeli graditi 12. privezno mesto v drugem luškem bazenu, ki bo namenjeno pretovoru generalnih tovorov in vozil. FOTO: Arhiv Luke Koper
Januarja so začeli graditi 12. privezno mesto v drugem luškem bazenu, ki bo namenjeno pretovoru generalnih tovorov in vozil. FOTO: Arhiv Luke Koper
»Januarja smo začeli graditi 12. privezno mesto v drugem luškem bazenu, ki bo namenjeno pretovoru generalnih tovorov in vozil. V okviru naložbe bomo rekonstruirali del obale in 11. veza, kjer danes pretovarjamo najrazličnejše projektne tovore. Ker gre za tovore, ki so po velikosti, obliki in teži izven standardnih dimenzij, jih pretovarjamo s posebnimi dvigali. Nova infrastruktura bo v uporabi konec leta 2026,« še pravi sogovornica.

Do jeseni 2025 dokončanje avtomatiziranega skladišča

V koprskem pristanišču bodo poleti začeli še gradnjo avtomatiziranega skladišča za jeklene proizvode v velikosti približno 14.000 kvadratnih metrov, ki bo omogočalo smotrnejšo rabo prostora in hitrejše rokovanje s tovorom. Obenem bodo tako zagotovili tudi višjo produktivnost, hitrejši obrat blaga in bolj varen delovni proces.

»Skladišče, ki naj bi ga gradili dobro leto dni, predvidoma do jeseni 2025, je zasnovano kot energetsko varčno. Na streho bomo namestili sončno elektrarno s skoraj tri MW moči, v notranjosti pa energetsko varčen in daljinsko voden sistem razsvetljave s svetili LED. Dosedanje manipulacije z viličarji bodo zamenjala elektrificirana mostna dvigala, ki imajo vgrajen sistem rekuperacije električne energije, tako da pri spustu bremena proizvajajo električno energijo in jo vračajo v omrežje. Z uporabo tega sistema bomo zagotovili približno deset do 15 odstotkov električne energije, ki jo dvigala potrebujejo za delovanje.«

Obeta se novi potniški terminal

Luki Koper se še pred začetkom sezone v letu 2025 obeta novi objekt potniškega terminala, ki je prva vstopna točka za goste s potniških ladij. Na fotografiji render novega potniškega terminala, pogled s terase. FOTO: Arhiv Luke Koper
Luki Koper se še pred začetkom sezone v letu 2025 obeta novi objekt potniškega terminala, ki je prva vstopna točka za goste s potniških ladij. Na fotografiji render novega potniškega terminala, pogled s terase. FOTO: Arhiv Luke Koper
Luki Koper se še pred začetkom sezone v letu 2025 obeta tudi novi objekt potniškega terminala, ki je prva vstopna točka za goste s potniških ladij. Trajnostno zasnovan objekt, ki ga bodo začeli graditi jeseni, bo energetsko varčen, zaradi narave njegove uporabe pa bo del odprt proti mestu in namenjen tudi širši javnosti.

V koprskem pristanišču z novimi objekti dobivajo tudi nove površine za gradnjo fotonapetostnih elektrarn, s katerimi bodo, kot poudarjajo, pomembno povečali delež energetske samooskrbe. Trenutno so v zaključni izvedbeni fazi naložbe v fotonapetostne elektrarne na strehah skladišč 16 in 19 ter 50 in 51, ki bodo še letos priključene v omrežje.

Sončnih panelov kar za 2,6 nogometnih igrišč

»S skupno močjo kar 4,2 MW lahko elektrarne uvrstimo na prvo mesto po proizvedeni moči v regiji in med večje v Sloveniji. Skupna površina nameščenih panelov bo znašala 20.000 kvadratnih metrov, kar je enako velikosti 2,6 nogometnih igrišč. Iz sončne svetlobe bomo predvidoma proizvedli 4383 MWh čiste energije na leto, kar bo na podlagi izračunov zadostovalo za približno 15 odstotkov samooskrbe glede na trenutno porabo električne energije. Na ta način bomo na letni ravni dosegli 1569 ton manj izpustov CO2, toliko CO2 bi na leto iz ozračja vsrkalo 71.318 dreves.« še pravi predsednica uprave.

In že naslednje leto bodo dodatno fotonapetostno elektrarno namestili na streho upravne stavbe kontejnerskega terminala, kasneje pa še na več skladiščih za generalne tovore. V Luki Koper so za naložbo na kontejnerskem terminalu v okviru projekta RENEWPORT (program Interreg MED) dobili odobrenih 100.000 evrov sofinanciranja.

»Do leta 2030 načrtujemo z vsemi naložbami v sončne elektrarne doseči skupno deset MW moči, kar bo zadostovalo za skoraj četrtino celotne oskrbe z električno energijo takratne ocenjene porabe,« so na načrte ponosni v Luki Koper.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine