Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Izvozniki 2024

Prizadevamo se za boljšo poslovno učinkovitost

Inovacijsko sposobnost je treba krepiti za večjo produktivnost podjetij. Nujna je tudi pospešena digitalizacija.
Eden od ključnih konkurenčnih izzivov je potreba po pospešeni digitalizaciji poslovanja podjetij. FOTO: Shutterstock
Eden od ključnih konkurenčnih izzivov je potreba po pospešeni digitalizaciji poslovanja podjetij. FOTO: Shutterstock
18. 8. 2023 | 06:00
10:50

Za večjo poslovno učinkovitost in produktivnost je treba krepiti inovacijsko sposobnost na vseh ravneh. V inovacijskih procesih je ključno interaktivno sodelovanje vseh deležnikov, od podjetij, raziskovalnih inštitutov in univerz, državnih institucij do civilne družbe.

To poudarjata dr. Peter Stanovnik in mag. Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER), ko pojasnjujeta rezultate lestvice svetovne konkurenčnosti za leto 2023 švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta (IMD), na kateri je Slovenija na 42. mestu med 64 državami in s tem izgubila štiri mesta v primerjavi z lanskim letom. Na najslabšem, 46. mestu, smo po poslovni učinkovitosti, kjer smo v primerjavi z lani izgubili tri mesta. Sicer pa smo našo uvrstitev poslabšali tudi v preostalih treh sklopih konkurenčnosti: pri gospodarski uspešnosti, vladni učinkovitosti in infrastrukturi.

Odziv podjetij na nenehne spremembe

Na sklopu poslovna učinkovitost se ocenjujejo produktivnost in učinkovitost podjetij, trg dela, dostop podjetij do različnih načinov financiranja, menedžerske prakse ter odnosi in vrednote v družbi. V zadnjem letu so se poslabšali vsi omenjeni vidiki poslovne učinkovitosti, razen produktivnost in učinkovitost podjetij, pri čemer smo tri mesta pridobili (28. mesto).

image_alt
Inoviranje med prioritetami zmagovalcev

»Največ mest smo izgubili v podsklopu dostop podjetij do različnih vrst financiranja (padec za osem mest na 50. mesto), kjer so uvrstitev poslabšali pri kazalnikih delniškega trga ter anketnih kazalnikih o dostopnosti bančnih kreditov in tveganega kapitala. Na podsklopu menedžerske prakse, ki se ocenjuje izključno z anketo, smo padli šest mest na 43. mesto. Največje poslabšanje smo v zadnjem letu zaznali pri kazalniku, ki ocenjuje, kako uspešno se podjetja odzivajo na nenehne spremembe na trgu. Večji padci v naši uvrstitvi pa so bili še pri kazalnikih, ki merijo, kako razširjena je podjetnost med menedžerji, kako uspešna so podjetja v hitrem odzivanju na tržne priložnosti in nevarnosti ter ustreznost izvajanja računovodskih in revizijskih praks v podjetjih.«

(Ne)razpoložljivost sposobnih vrhnjih menedžerjev

Mesta na lestvici smo izgubili tudi pri dveh kazalnikih, katerih povprečna ocena se sicer ni poslabšala, kar pomeni, da se stanje v Sloveniji ni poslabšalo, so nas pa prehitele nekatere druge države, še pojasnjujeta Stanovnik in Uršičeva. Ob tem dodajata, da gre za kazalnika agilnost podjetij ter uporaba masovnih podatkov in analitike pri odločanju v podjetjih. Obenem je k slabši poslovni učinkovitosti pripomogel padec v uvrstitvi na kazalnikih trga dela.

Najbolj se je poslabšala uvrstitev pri kazalniku, ki ocenjuje razpoložljivost sposobnih vrhnjih menedžerjev. Večji padec pa je bil še pri kazalniku, ki ocenjuje obseg odhajanja usposobljenega kadra v tujino (beg možganov), ter pri kazalniku, ki ocenjuje privlačnost slovenskega okolja za visoko usposobljen tuji kader. Na našo slabšo uvrstitev je vplivala tudi majhna dolgoročna rast števila aktivnega prebivalstva, ki ga sestavljajo delovno aktivni prebivalci in brezposelne osebe skupaj.

Odnosi in vrednote

»V podsklopu odnosi in vrednote, kjer je z anketo med menedžerji ocenjena naklonjenost širše družbe konkurenčnosti in globalizaciji, se v večini let uvrščamo nizko na lestvici, letos na 53. mesto,« še pojasnjujeta sogovornika. Zaostanek Slovenije v mednarodni primerjavi na podsklopu odnosov in vrednot se kaže že več let in se izraža na področju neučinkovitega delovanja nadzornih svetov, nizke kredibilnosti menedžerjev v širši družbi, negativnega odnosa širše družbe do globalizacije, slabe prilagodljivosti in fleksibilnosti zaposlenih ter podpovprečne (nizke) nacionalne podjetniške kulture.

image_alt
Nujen odziv na spremembe v globalni trgovini

»V Sloveniji med prebivalstvom še vedno ni prepoznana nujnost ekonomskih in socialnih reform, ki bodo zagotovile zmanjšanje razvojne vrzeli in omogočile dolgoročno vzdržno rast. Vlada bo morala – poleg celovite šolske reforme, ki je v pripravi – s komunikacijo, predvsem pa z ukrepi, ki jih sprejema na področju fiskalne in socialne politike, opozoriti na pomen večje odprtosti do tujih idej, potrebe po pospešitvi digitalne transformacije, razumevanju pomembnosti internacionalizacije, mednarodne konkurenčnosti in mednarodne mobilnosti prebivalstva.

Digitalizacija in trg dela

Najbolj se je v zadnjem letu, kot poudarjata Peter Stanovnik in Sonja Uršič, poslabšala uvrstitev Slovenije pri kazalniku, pri katerem smo se v preteklih letih uvrščali relativno dobro in ki ocenjuje izvajanje digitalne transformacije v podjetjih. Tu nas je prehitelo osem držav in smo se uvrstili na 43. mesto. Večji padec v uvrstitvi smo zaznali še z vidika, koliko vrednote v družbi podpirajo konkurenčnost.

Na področju trga dela se je položaj Slovenije na lestvici v zadnjem letu poslabšal za tri mesta, in to predvsem zaradi kadrovskega primanjkljaja (pomanjkanje delavcev v turizmu, gostinstvu, gradbeništvu, zdravstvu, šolstvu in nekaterih industrijskih panogah) in rigidne delovnopravne zakonodaje ter postopkov, zlasti na področju zaposlovanja tujcev.

Na področju trga dela v naši državi še vedno ostaja pomemben problem upadanje in staranje prebivalstva, zato so potrebni ukrepi za povečanje delovne aktivnosti starejših in mlajših iskalcev zaposlitve z zapiranjem vrzeli med znanji, veščinami in spretnostmi, ki so na trgu, ter znanji, ki jih iščejo zaposlovalci.

Povečati privlačnost za visoko izobražen kader

»Na področju vključevanja mladih na trg dela se kot velika pomanjkljivost kaže pomanjkanje učenja in usposabljanja prek vajeništva, ki je izvrsten način razvoja iskanih strokovnih profilov. Škarje se zapirajo tudi na področju ponudbe visoko izobraženega kadra (menedžerji, inženirji, razvojniki, zdravniki in medicinsko osebje), zato moramo povečati privlačnost Slovenije za prihod visoko kvalificiranih mednarodnih strokovnjakov in voditi celovito imigracijsko politiko ter hkrati omejiti beg možganov.«

In kot enega od pomembnih ukrepov na tem področju izpostavita davčno razbremenitev stroškov dela, prizadevanja za večjo mednarodno mobilnost študentov in učiteljev v visokošolskem izobraževanju ter internacionalizacijo učnih programov.

Na področju menedžerskih praks je treba povečati učinkovitost in preglednost sistema korporativnega upravljanja, še posebno učinkovitost nadzornih svetov. »Podjetja morajo v večji meri uporabljati masovne podatke in analitiko za podporo odločanju ter izboljšati računovodske in revizijske prakse. Na področju dostopa podjetij do financiranja so potrebne izboljšave z vidika pridobivanja virov tveganega kapitala.«

Zaostanki pri razvoju tehnološkega sektorja

Za večjo poslovno učinkovitost in produktivnost je nujno treba krepiti inovacijsko sposobnost na vseh ravneh. »Slovenija je v zadnjem letu izboljšala svoj položaj na evropski inovacijski lestvici EIS, vendar ostaja v tretji skupini evropskih držav (»skromni inovatorji«) in je pod evropskim povprečjem (indeks 93,5 v letu 2022). Kljub dobrim kazalnikom na področju človeških virov, izobraževalnega sistema in znanstvenih objav Slovenija zaostaja na področjih razvoja tehnološkega sektorja, razpoložljivosti tveganega kapitala, vpliva inovacij na zaposlovanje in izvoz ter števila zagonskih in scaleup podjetij,« še pojasnjujeta Stanovnik in Uršičeva.

In kaj so najpogostejši izzivi v povezavi z razvojem in rastjo teh podjetij? To so finančne ovire, oteženo opcijsko nagrajevanje zaposlenih, pomanjkanje mreženja, pomanjkanje vodstvenih zmogljivosti in rigidni pravni predpisi. »Mala in srednje velika podjetja so večinoma (pod)dobavitelji polizdelkov in sestavnih delov večjim kupcem v tujini in niso inovacijsko dovolj aktivna.«

image_alt
Nemška recesija zavira slovenska podjetja, naročila so strmoglavila

In kot še naštevata sogovornika, so vzroki za nezadovoljive trende številni, od nezadostnega poznavanja sodobnih inovacijskih procesov in poslovnih modelov, neprimernih državnih podpornih mehanizmov, nizke inovacijske kulture, skromnega obsega javnega financiranja raziskovalne in inovacijske dejavnosti do neustreznega raziskovalno-razvojnega menedžmenta.

»Slovenija potrebuje spremembo proizvodne in storitvene strukture v smeri proizvodov in storitev z višjo dodano vrednostjo (letos več kot 55.000 evrov na zaposlenega), kar je tesno povezano z večjo učinkovitostjo javnega sektorja, tehnološkim prestrukturiranjem in investicijami, usmerjenimi v inovativne, donosnejše projekte.«

Za pospešeno digitalizacijo

Na indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI), s katerim evropska komisija od leta 2014 spremlja digitalni napredek držav članic EU, pa je Slovenija v letu 2022 napredovala in zaseda enajsto mesto med 27 državami EU.

»Kljub temu je eden od ključnih konkurenčnih izzivov, ki jih je koronska pandemija dodatno spodbudila, potreba po pospešeni digitalizaciji poslovanja podjetij (uporaba digitalnih platform). Slovenija zaostaja za povprečjem EU, predvsem z vidika hitrosti integracije digitalnih tehnologij, še posebno v majhnih in srednje velikih podjetjih. V najnaprednejših podjetjih se uvajajo novi poslovni modeli z digitalizacijo nabavnih, proizvodnih in prodajnih postopkov, z iskanjem novih trgov, logističnih in transportnih poti ter s poslovnimi dogodki in konferencami v virtualni obliki.«

In glede na močno izvozno usmerjenost slovenskih podjetij je smiselno postaviti v ospredje digitalni marketing, ki vključuje iskanje novih trgov, strategije digitalizacije ter oglaševanje na družbenih omrežjih oziroma platformah, zaključujeta Peter Stanovnik in Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER).

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine