Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Izvozniki 2024

Trgovina z zdravili kroji slovensko mednarodno trgovinsko statistiko

Vrednostna rast izvoza letos ni pravi pokazatelj razmer na mednarodnih trgih, ki so precej manj spodbudne.
Količinski izvoz medicinskih in farmacevtskih izdelkov se je povečal za osem odstotkov, vrednostno pa je izvoz poskočil za kar 69 odstotkov, kažejo podatki statističnega urada. FOTO: Leon Vidic/Delo
Količinski izvoz medicinskih in farmacevtskih izdelkov se je povečal za osem odstotkov, vrednostno pa je izvoz poskočil za kar 69 odstotkov, kažejo podatki statističnega urada. FOTO: Leon Vidic/Delo
28. 7. 2023 | 06:00
19. 9. 2023 | 15:39
9:54

Dva pomembnejša dogodka, ki letos vplivata na aktivnost slovenske zunanje trgovine, sta Hrvaška oziroma njen vstop v schengensko in evrsko območje, ter odziv EU ter Slovenije na višje cene energentov. Vsaj za zdaj kaže, da odprava nadzora na meji in enostavnejše transakcije niso opazno spodbudile trgovine z našimi južnimi sosedi. Analiza celotne zunanje trgovine pa pokaže precej bolj zapletene razmere, kot bi lahko sklepali iz vrednosti slovenskega izvoza.

V običajnih razmerah izvozne podatke spremljamo zgolj vrednostno. A višje cene energentov in surovin, ki so evropska podjetja prizadele po lanskem izbruhu vojne v Ukrajini, se postopno prenašajo v končne izdelke. Mednarodne trgovine tako, vsaj letos, ne moremo ocenjevati zgolj vrednostno. Cene energentov so letos še vedno zelo visoke, čeprav so nižje kot v istem obdobju lani. Posledice se poznajo vse širše, vplivi pa so neenakomerno porazdeljeni. Višje cene vplivajo tudi na usihanje kupne moči. Vse to še dodatno zapleta tudi izjemna podražitev posojil.

Veliko skupin izdelkov z manjšim količinskim izvozom

Pri dveh tretjinah skupin izdelkov, vključenih v podatke statističnega urada letos, je zaznan manjši količinski izvoz kot v istem obdobju lani. Ta podatek je pomemben predvsem zato, ker vrednostna rast izvoza letos ni pravi pokazatelj razmer na mednarodnih trgih, ki so precej manj spodbudne, kot kažejo vrednostni podatki mednarodne trgovine. Visoke cene energentov in surovin lani se le postopno prenašajo v višje cene končnih izdelkov, vendar to prinaša tudi zmanjšanje povpraševanja. Takšen razvoj bi v prihodnjem obdobju lahko prinesel tudi poslabšanje razmer na trgu dela.

IzvozUvoz NOVA
IzvozUvoz NOVA
Na prvi pogled mednarodna trgovina Slovenije letos cveti. Izvoz se je v prvih petih mesecih letos povečal za 15 odstotkov. To je sicer najmanjša rast v zadnjih treh letih, a hkrati tretji najboljši dosežek v zadnjem desetletju. Vrednostna rast izvoza je primerljiva z obdobjem intenzivne gospodarske rasti po slovenskem vstopu v EU. Toda pozor, vzrok rasti izvoza so predvsem višje cene izdelkov. Količinska prodaja (ti podatki so za prve štiri mesece) je bila namreč osem odstotkov manjša kot v istem obdobju lani. Pri tem moramo opozoriti, da so količinske spremembe lahko tudi posledica spremenjene strukture izvoza. Ta lahko vpliva tako na skupne podatke kot tudi znotraj posameznih skupin izdelkov.

Vrednostno je največji slovenski izvoznik farmacevtska industrija. A tudi pri tem moramo opozoriti, da podatek ne vključuje zgolj izvoza slovenske farmacevtske industrije. Čeprav ima Slovenija dva velika uspešna farmacevta, pa je tako velik izvozni učinek vendarle »napihnjen«. Približno polovica registriranega izvoza farmacevtskih izdelkov nastane v logistiki, predvsem zato, ker ima eden največjih svetovnih farmacevtov Novartis na Brniku velik logistični center.

image_alt
Novartis krepi zmogljivosti v Sloveniji

Količinski izvoz medicinskih in farmacevtskih izdelkov se je povečal za osem odstotkov, vrednostno pa se je izvoz povečal za kar 69 odstotkov, kažejo podatki statističnega urada. Cena za kilogram teh izdelkov se je zvišala za kar 56 odstotkov. Ti izdelki sicer vrednostno predstavljajo kar 32 odstotkov celotnega izvoza Slovenije.

Predelovalna industrija jedro izvoza

Jedro slovenskega izvoza je predelovalna industrija (del katere je tudi farmacija), kjer je velik delež izvoznikov povezanih z avtomobilsko industrijo. Izvoz skupine izdelkov, med katerimi so tudi avtomobili, se je medletno povečal za več kot desetino, a količinsko je primerljiv z istim lanskim obdobjem. Ob tem velja pripomniti, da je boljši izvozni učinek avtomobilske industrije vsaj delno tudi posledica odpravljanja lanskih logističnih zapletov zaradi pomanjkanja nekaterih komponent.

Jedro slovenskega izvoza je predelovalna industrija, kjer je velik delež izvoznikov povezanih z avtomobilsko industrijo. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Jedro slovenskega izvoza je predelovalna industrija, kjer je velik delež izvoznikov povezanih z avtomobilsko industrijo. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Količinski izvoz električnih strojev za dva odstotka zaostaja za lanskim dosežkom, ob okoli desetodstotni vrednosti rasti izvoza.

Vpliv podražitev se pozna tudi pri uvozu, a je manjši kot pri izvozu. Vrednostno je uvoz v prvih petih mesecih zgolj 4,6 odstotka večji kot lani. Na uvoz sicer opazno vplivajo cene energentov, ki pa so letos nižje kot v istem obdobju lani. Slovenija je tako v prvih štirih mesecih za tri odstotke povečala količinski uvoz naftnih derivatov, a plačala pet odstotkov manj. V celoti se je količinski uvoz zmanjšal za okoli pet odstotkov, je mogoče razbrati iz podatkov statističnega urada. Delno je upad sicer verjetno tudi posledica normalnejših trgovinskih procesov, potem ko so se lani, zaradi izbruha vojne v Ukrajini, marsikje povečale zaloge tako v gospodinjstvih kot tudi v gospodarstvu.

Švica največja partnerica

V geografskem pregledu mednarodne trgovine je največji partner Slovenije, tako v izvozu kot uvozu, postala Švica. Obseg izvoza v Švico se je povečal za kar 87 odstotkov, uvoz iz te države pa je bil v prvih štirih mesecih petino večji kot v istem obdobju lani. Močno, za kar 55 odstotkov se je vrednostno povečal izvoz v Rusijo, ki se je prebila med deset največjih izvoznih trgov Slovenije.

Ti trije podatki so medsebojno povezani. Druži jih namreč povečan vrednostni obseg trgovine z medicinskimi in farmacevtskimi proizvodi. Ni težko sklepati, da je to gibanje posledica aktivnosti logističnega centra na Brniku. Med izvoznimi partnerji je letos upadel izvoz v Italijo, ki pa ostaja tretji največji izvozni trg Slovenije, tik pred Hrvaško.

Hrvaški vstop v schengensko območje brez učinka

Izvoz v našo južno sosedo se je v prvi tretjini leta vrednostno povečal za desetino, kar je manj od rasti celotnega izvoza Slovenije. To je zanimivo predvsem zato, ker je Hrvaška letos postala del schengenskega območja in je tudi sprejela evro kot plačilno sredstvo. Zato bi bilo treba pričakovati, da se bodo trgovinske povezave še okrepile, a vsaj na začetku leta ni opaznih pozitivnih učinkov.

Tudi rast izvoza je delno posledica pretresov v mednarodni trgovini v zadnjem letu. Tako se je na Hrvaško za kar tretjino povečal izvoz avtomobilov, kar pa je verjetno predvsem posledica odprave lanskih težav z dobavami. Med pomembnejšimi skupinami izdelkov se je za petino povečal izvoz farmacevtskih izdelkov, izvoz električne energije pa je vrednostno kar četrtino večji kot lani.

Uvoz iz Hrvaške je letos celo štiri odstotke manjši kot v istem obdobju lani, pri čemer se je zmanjšal uvoz večine najpomembnejših izvoznih skupin izdelkov naše južne sosede. Med pomembnejšimi skupinami se je za dobro petino povečal uvoz živil. Pri tem pa je zanimivo, da je Slovenija postala drugi največji izvozni partner Hrvaške.

Kitajska prehitela Nemčijo

A če so izvozni partnerji Slovenije vse bolj tradicionalni in so spremembe počasne, seveda s popravkom učinka farmacevtske logistike, so precej večje spremembe med uvoznimi partnerji. Nemčija je letos šele tretji nakupni trg Slovenije, uvoz iz te države pa je bil v prvi tretjini leta manj kot dva odstotka večji kot lani. Ob upoštevanju skoka cen to seveda pomeni, da je uvoz iz Nemčije realno upadel. Svetla točka uvoza iz Nemčije je le 38 odstotkov večji uvoz avtomobilov, kjer je vzrok rasti predvsem odprava zaostankov naročil po lanskih težavah s komponentami.

image_alt
Poslovno okolje se izboljšuje, a priložnosti je še veliko

Za Švico je drugi največji nakupni trg Slovenije postala Kitajska. Toda skok Kitajske med največje slovenske uvozne trgovske partnerje je posledica nabav zgolj ene skupine izdelkov – organskih kemičnih proizvodov. Uvoz teh izdelkov se je v prvi tretjini leta povečal za 85 odstotkov in znaša kar 1,8 milijarde evrov. To je kar tri četrtine vsega uvoza Slovenije iz Kitajske. Takšen uvoz precej presega potrebe Slovenije, zato moramo opozoriti, da je tudi Kitajska, podobno kot Švica, velik trgovinski partner Slovenije predvsem zaradi aktivnosti logističnih podjetij. Razen kemičnih in farmacevtskih proizvodov pa uvoz iz Kitajske stagnira ali se celo zmanjšuje.

Uvoz iz Italije in Avstrije je v prvih tretjini leta upadel za kar desetino. Vzrok je treba iskati v spremenjenih nabavah naftnih derivatov. Slovenija je letos zmanjšala nakupe naftnih derivatov v Rusiji, Italiji in Avstriji, ki so bile lani med petimi največjimi nabavnimi trgi. Povečala pa se je nabava v Savdski Arabiji, Grčiji in še posebno v Turčiji. Zadnja je verjetno postala posrednik v prodaji, zaradi embarga nakupov v Rusiji.

Izvozniki 2023. FOTO: Delo
Izvozniki 2023. FOTO: Delo

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine