Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Kapitalski trgi 2024

Pokojninska reforma je priložnost za krepitev kapitalskega trga

Podjetja se pri financiranju morajo zanašati na banke, kar včasih ni dovolj.
Podjetja večji del financiranja investicij pridobijo pri komercialnih bankah, pri strojih in opremi se krepi lizing, podjetja v tuji lasti pa se čedalje pogosteje financirajo iz virov v tujini. FOTO: Daniel Roland/AFP
Podjetja večji del financiranja investicij pridobijo pri komercialnih bankah, pri strojih in opremi se krepi lizing, podjetja v tuji lasti pa se čedalje pogosteje financirajo iz virov v tujini. FOTO: Daniel Roland/AFP
23. 5. 2023 | 05:30
3:34

Podjetja v Sloveniji veliko vlagajo v obnovljive vire energije, tako zaradi obvladovanja cen električne energije kot v luči prehoda v brezogljično družbo in upoštevanja kriterijev trajnostnega razvoja. Banke jih pri tem podprejo, hkrati pa tudi same opozarjajo na dejstvo, da ima prebivalstvo v Sloveniji milijarde evrov prihrankov kar na osebnih računih.

To pomeni, da sredstva lahko dvignejo kadarkoli. S tem izgubljajo priložnosti, ki jih omogočajo nekatere druge oblike naložb. Hkrati slovenska podjetja ne pridejo do ugodnih sredstev za svojo rast, ki bi jih gospodinjstva posredno namenila v primeru varčevanja v različnih drugih finančnih oblikah, kot so pokojninski in vzajemni skladi ali neposredni nakup delnic ali obveznic.

»Tako so naša podjetja odvisna od financiranja investicij pri komercialnih bankah, pri čemer pri nekoliko bolj tveganih transakcijah ta kanal financiranja ni zadosten,« pravi Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS. To v praksi pogosto pomeni, da so naša podjetja uspešna tarča prevzemov, le redko kdaj pa so tudi sama prevzemno aktivna.

Pomen kapitalskega trga za gospodarstvo

Kot ocenjuje, bi dovoljšen dotok sredstev na naš kapitalski trg lahko zagotovilo le več denarja v drugem pokojninskem stebru ter vzpostavitev tretjega stebra. Pri tem se lahko zgledujemo po Hrvaški in razvitih gospodarstvih, ki so vzpostavila sisteme, ki z davčnimi in sodobnimi behaviorističnimi pristopi spodbujajo prostovoljno varčevanje za starost, ki se mora začeti čim prej po vstopu na trg dela.

Z alokacijo sredstev bi podjetja lahko prišla do ugodnejših domačih virov financiranja, zahtevani donos na bančne depozite in obveznice bi se znižal, povečala bi se likvidnost, kar bi tudi zmanjšalo zahtevani donos tujih vlagateljev. Domači profesionalni vlagatelji bi lažje podprli smiselne projekte slovenskih podjetij, kar bi pritegnilo tudi tuje investitorje, Ivanc našteva še dodatne razloge, zakaj je smiselno spodbujati prenos sredstev iz bančnih računov na kapitalski trg.

Prednosti kotacije na borzi

Ob tem sogovornik opozarja še na eno priložnost uspešnih podjetij, in to je uvrstitev v borzno kotacijo: »Z uvrstitvijo delnic na organizirani trg podjetja dobijo boljšo oceno, kar prinaša določene prednosti. Smisel uvrstitve na organizirani trg kapitala z vidika podjetja je seveda, da lahko pride do ugodnejšega vira financiranja.« Kaj dosti izkušenj na tem področju pri nas sicer ni, saj so v preteklosti podjetja najpogosteje uvrščala delnice na borzo zaradi prodaje.

Namen trga kapitala pa je tudi, da pomaga podjetjem rasti s prevzemi, kar brez novih izdaj delnic ni vedno mogoče. »Prepričan sem, da bi bilo nekaj podjetij v Sloveniji uspešnih z izdajo svojih delnic vlagateljem, še posebej, če se lahko izkažejo z dobrim poslovanjem v preteklosti,« je poudaril Bojan Ivanc.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine