Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Kapitalski trgi 2024

Priložnosti in izzivi za finančni sektor

Medijska hiša Delo začenja z novo poslovno kampanjo Kapitalski trgi, ki jo bo 23. maja zaokrožila s konferenco v Ljubljani.
Globalna konkurenčnost in gospodarska moč Evrope sta odvisni od močnega finančnega sistema, za to pa Evropa potrebuje poglobljene, likvidne in integrirane kapitalske trge. FOTO: Neil Hall/Reuters
Globalna konkurenčnost in gospodarska moč Evrope sta odvisni od močnega finančnega sistema, za to pa Evropa potrebuje poglobljene, likvidne in integrirane kapitalske trge. FOTO: Neil Hall/Reuters
28. 3. 2023 | 06:00
8:39

Medijska hiša Delo danes začenja novo večmesečno poslovno kampanjo Kapitalski trgi 2023 z naslovom Investiranje v trajnostni razvoj in financiranje odgovornega lastništva, ki jo bomo končali s konferenco 23. maja na GZS v Ljubljani.

V poslovni kampanji bomo vsak torek do 23. maja v časopisu Delo in na spletnih straneh predstavljali aktualne tematike s področja kapitalskih trgov. Globalna konkurenčnost in gospodarska moč Evrope sta odvisni od močnega finančnega sistema, za kar Evropa potrebuje poglobljene, likvidne in integrirane kapitalske trge. EU se zato zavzema za krepitev unije kapitalskih trgov, saj so dobro delujoči kapitalski trgi potrebni tudi za financiranje zelenega in digitalnega prehoda.

image_alt
Kakšni so letošnji glavni investicijski trendi

In kaj so priložnosti in kaj ovire za finančni sektor – s kakšnimi očmi gleda ta sektor na trajnostni razvoj? Nekateri napovedujejo, da bo trajnostno poročanje v prihodnosti pomembnejše kot finančno. In tudi zato se je treba vprašati, kakšen je pomen trajnostnega poslovanja podjetij za dostop do finančnih sredstev. Za ukvarjanje z izzivi trajnostnega razvoja je pomembno tudi odgovorno in dolgoročno usmerjeno lastništvo slovenskih podjetij.

Smer razvoja slovenskega kapitalskega trga

Kaj pa Slovenija – kakšna je smer razvoja našega kapitalskega trga? Zakonodaja mora med drugim omogočati razvoj finančnih institucij in novih storitev. Vlada je v začetku marca sprejela strategijo razvoja trga kapitala v Sloveniji, njena izvedba pa naj bi pripomogla k večji prepoznavnosti slovenskega trga kapitala, kar bi koristilo predvsem malim in srednje velikim podjetjem (MSP), ki se soočajo s težavami dostopa do financiranja, ter tudi prebivalstvu. Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča želijo s strategijo omogočiti, da bo tudi slovenski kapitalski trg prispeval k trajnostni gospodarski rasti, zelenemu prehodu in digitalizaciji.

Vlada bi morala z ustrezno zakonodajo in razvojno regulativo zagotoviti ustrezne pogoje za stabilno lastništvo in razvoj podjetij, ocenjuje prof. Marko Jaklič z ljubljanske ekonomske fakultete. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
Vlada bi morala z ustrezno zakonodajo in razvojno regulativo zagotoviti ustrezne pogoje za stabilno lastništvo in razvoj podjetij, ocenjuje prof. Marko Jaklič z ljubljanske ekonomske fakultete. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
In kakšne so ocene strategije? Gotovo je zelo pozitivno, da takšno strategijo končno imamo, ocenjuje prof. dr. Marko Jaklič, redni profesor za področje poslovne ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. In dodaja, da strategija dobro prikaže težave (ne)razvoja slovenskega kapitalskega trga in vzroke za to, posledice za gospodarski razvoj ter tudi cilje in določene ukrepe, ki bi jih morali doseči oziroma izpeljati na tem področju.

»V strategiji je kar nekaj dobrih nastavkov, na primer digitalizacija in kapitalska podpora zagonskim in hitro rastočim podjetjem, izdaje obveznic, individualni računi, finančno opismenjevanje … Se pa bojim, da bo to še ena neuresničena strategija oziroma mrtva črka na papirju. Prvo dobro znamenje bo, ko bodo slovenski institucionalni investitorji (banke, zavarovalnice, pokojninski skladi) začeli investirati v slovenske zasebne sklade, s čimer bi pomagali razvoju slovenske dejavnosti zasebnega (PE) in tveganega (VC) kapitala, ki trenutno večino naložb išče pri tujih vlagateljih,« še pojasnjuje Marko Jaklič.

Nujnost reform in razvojne politike

Manjkajo pa tudi institucionalni vlagatelji, ki jih je v primerljivih ali bolje razvitih državah v tujini precej več oziroma so bolj prisotni na kapitalskih trgih, še pojasnjuje sogovornik, ki ima pri tem v mislih predvsem pokojninske sklade in dejstvo, da je ta dejavnost pri nas v zadnjih letih prej nazadovala kot napredovala.

»V ozadju je gotovo potrebna tudi prava pokojninska reforma. Potrebna bi bila tudi davčna reforma, ki bi spodbujala kapitalske investicije. Prav tako je nujna razvojna politika, ki bi omogočala in spodbujala rast, da bi imeli zaupanja vredne poslovne zgodbe, v katere je smiselno investirati. Dvomim torej, da so napovedane spremembe zamišljene dovolj celovito, sistemsko oziroma dovolj široko,« še ocenjuje Marko Jaklič.

image_alt
Bančni pretresi v Evropi kar ne pojenjajo

V Sloveniji je po njegovem mnenju trg kapitala primarno nerazvit zato, ker imajo besede kapital, dobiček in celo zasebno lastništvo (še vedno) negativen predznak, zato ne obstaja dovolj široko in globoko družbeno razumevanje in predvsem zavedanje pri regulatorjih oziroma strokovnih sodelavcih v državni upravi in agencijah, kako so te kategorije pomembne za investicije in odgovoren družbeno-gospodarski razvoj. »Zato se na primer pravila pogosto spreminjajo in si tudi pogosto nasprotujejo med seboj.« Po njegovih besedah je nestabilno regulatorno okolje nekaj, kar resni investitorji sovražijo bolj kot neugodne davke. Kljub temu pa upa, da bodo strategijo čim bolje izvajali in da bodo vsaj pravila za kapitalske trge ostala stabilna do leta 2030.

Udejanjanje koncepta trajnostnega razvoja

Investiranje je zelo povezano z odgovornim in dolgoročnim lastništvom oziroma kar s kulturo lastništva, ki v Sloveniji žal ni dovolj razvita; tako v smislu zavedanja v širši in strokovno-podporni javnosti, kot tudi ne pri samih lastnikih. Udejanjanje koncepta trajnostnega razvoja (ESG) pa po Jakličevih besedah še dodatno izpostavlja povezanost primernega investiranja in lastništva.

Slovenski zakonodajalec mora zagotoviti ustrezno okolje za lastniško pestrost in učinkovitost, finančni sektor pa zmožnosti financiranja takšnih struktur. FOTO: Leon Vidic/Delo
Slovenski zakonodajalec mora zagotoviti ustrezno okolje za lastniško pestrost in učinkovitost, finančni sektor pa zmožnosti financiranja takšnih struktur. FOTO: Leon Vidic/Delo
»Predvsem so v zelenem prehodu pod udarom mala in srednja podjetja, ki se s težavo soočajo s finančnimi in vsebinskimi izzivi prehoda in hkratne digitalizacije poslovnih modelov in verig vrednosti. Dodatno so MSP, ki predstavljajo 85 odstotkov slovenskih podjetij, ogrožena zaradi izzivov 'profesionalizacije' upravljanja in nasledstva. Tako finančni sektor kot vlada bi morala tu odigrati pomembno proaktivno vlogo, če želimo imeti dolgoročno zdravo gospodarstvo in širšo družbo.«

Vlada mora s svojimi ukrepi pri politiki spodbujanja konkurenčnosti odigrati tisto nujno vlogo, ki bo v slovenskem okolju spodbujala rast inovativnih podjetij, še poudarja Jaklič, ki pri tem predvsem misli na politiko spodbujanja podjetništva in inovativnosti. »Reforma nacionalnega inovacijskega sistema bi morala biti krovna reforma za vse druge reforme. Pomembna je reforma trga dela, ki bi udejanjila sistem slovenskega tipa varne prožnosti, v katerem bi bili ljudje na primeren način spodbujeni in bi jim bilo omogočeno razvijati svoje kompetence in na trgu dela dinamično iskati boljše rešitve zase in posledično za podjetja. Potrebne so pogumnejše reforme oziroma ukrepi pri naši skupnih sistemih, kot so zdravstvo, šolstvo, pokojninski sistem, sodobna infrastruktura, javni potniški promet ...«

Pogoji za razvoj podjetij

Vlada bi morala, kot še poudarja sogovornik, z ustrezno zakonodajo in razvojno regulativo zagotoviti ustrezne pogoje za stabilno lastništvo in razvoj podjetij. »Morali bi uzakoniti ustrezne pogoje za razvoj tako imenovanih ESOP podjetij – podjetij v (so)lastništvu zaposlenih; podjetij v lasti dobrodelnih skladov – primeri lastništva danskih podjetij, ki so v (so)lastništvu dobrodelnih skladov, na primer Novo Nordisk, Lego, Carlsberg, Grundfos; primeri nemških podjetij, kot na primer Bosch v lasti fundacij (Stiftung); ali primer ameriškega proizvajalca športnih oblačil Patagonia, ki je od lanskega leta v lastništvu dobrodelnega sklada.«

Slovenski zakonodajalec mora zagotoviti ustrezno okolje za lastniško pestrost in učinkovitost, finančni sektor pa zmožnosti financiranja takšnih struktur, pravi Marko Jaklič. In dodaja, da je glavna ustrezna organiziranost tako slovenske družbe kot podjetij za inovativnost, ki lahko edina omogoči uspešen digitalni in zeleni prehod, pri čemer smo glavni kapital in tudi cilj ljudje oziroma naša pričakovanja glede kakovosti sedanjega in prihodnjega življenja.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine