Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Mobilnost 2024

Novogradnje spodbujajo uporabo avtobusov in koles

Investitorji s premišljeno umestitvijo stavb in podporno infrastrukturo v njih prispevajo k manjši uporabi avtomobilov.
Naselje Vallastaden sestavlja tisoč stanovanjskih enot, od blokov, vrstnih in samostojnih hiš, lesene in betonske gradnje, v prostor so umeščeni letni vrtovi, igrala, rekreativne ter sprostitvene površine. FOTO: Milka Bizovičar/Delo
Naselje Vallastaden sestavlja tisoč stanovanjskih enot, od blokov, vrstnih in samostojnih hiš, lesene in betonske gradnje, v prostor so umeščeni letni vrtovi, igrala, rekreativne ter sprostitvene površine. FOTO: Milka Bizovičar/Delo
31. 5. 2024 | 05:15
8:27

Mesta se soočajo s številnimi izzivi, med katerimi so starajoče se prebivalstvo in vse močnejši vplivi podnebnih sprememb. To od njih terja iskanje inovativnih trajnostnih rešitev. Primere dobrih praks prepoznava tudi evropska komisija, ki bo letos desetič podelila nagradi evropska prestolnica inovacij ali naraščajoče inovativno mesto.

Natečaj, namenjen mestom z najmanj 50.000 prebivalci, ki so odprta za eksperimentiranje in si prizadevajo biti vodilna v uporabi tehnologij za blaginjo ljudi, je odprt še do 18. junija. Lani je nagrado za naraščajoče inovativno mesto prejelo peto največje švedsko mesto Linköping, kjer inoviranje temelji na sodelovanju javnega sektorja, znanosti, gospodarstva in družbe. Njihov cilj je prehod v bolj zeleno, digitalno in pravičnejše mesto.

Parkirišča za kolesa namesto za avtomobile

V omenjenem mestu je primer dobre prakse novo razvito urbano območje Vallastaden, kjer so v petih letih od ideje zasnovali in zgradili tisoč stanovanjskih enot. Naselje je prepoznavno po najrazličnejših vrstah stavb in načinih gradnje, za načrtovalce pa je zanimivo zaradi rešitev za mobilnost, energijo, odpadke in raznolikost.

Stanovalci Vallastadna imajo okrog hiš in stanovanj veliko prostora za kolesa, avtomobile je v naselju mogoče srečati zelo redko. FOTO: Milka Bizovičar/Delo
Stanovalci Vallastadna imajo okrog hiš in stanovanj veliko prostora za kolesa, avtomobile je v naselju mogoče srečati zelo redko. FOTO: Milka Bizovičar/Delo
»Stanovalci imajo dostop do storitve sopotništva tako za osebne avtomobile kot kolesa. Prvi stanovalci, ki so prišli v naselje, so lahko določeno obdobje uporabljali javni promet brezplačno, parkirna mesta so stanovalcem na voljo na obrobju naselja in jih lahko (po zelo visoki ceni, op. a.) najamejo, investitorji pa so morali zagotoviti kakovostna parkirna mesta za kolesa blizu stanovanj,« so povedali v linköpingški mestni upravi.

Območje namesto parkiranih avtomobilov definirajo stavbe, ulice, drevesa in travniki. Urejeno je tako, da imajo stanovalci peš enako daleč do najbližje avtobusne postaje in do garažne hiše, ki pa je opremljena s sončnimi paneli in številnimi polnilnicami za električne avtomobile. Kot so še pojasnili, je glavno orodje občine, s katerim lahko vpliva na uporabo avtomobilov pri uporabnikih novih stanovanjskih in poslovnih stavb, standard, ki določa, koliko parkirnih mest mora investitor zagotoviti. »Imamo fleksibilen standard, ki dovoljuje manj parkirnih mest, če namesto tega investitor zagotovi druge mobilnostne rešitve,« so povedali in dodali, da je to splošna praksa na Švedskem.

Cilj spremeniti potovalne navade

Lani je v Sloveniji po cestah vozilo 1,231 milijona osebnih avtomobilov, kar je 87.000 več kot pred petimi leti. V Ljubljani, kjer se je v tem obdobju povečalo število prebivalcev za 6700, je bilo lani po podatkih statističnega urada registriranih 9900 avtomobilov več, skupaj jih je zdaj 160.400. Tako ima avto statistično gledano 65 odstotkov Ljubljančanov, starih 18 let ali več.

image_alt
Zdaj je na vrsti umetna inteligenca

Avto je še vedno statusni simbol, pravijo v Mestni občini Ljubljana (MOL), »na vsakem posamezniku pa je, da prepozna, da je javni potniški promet, ki ima dobro pokrito mrežo javnega prevoza, udobnejša in ugodnejša rešitev za premikanje po mestu. Seveda obstajajo tudi alternative, kot so souporaba vozil, kolo itd.« Kot pojasnjujejo, ves čas izvajajo ukrepe in si prizadevajo za izboljšave na področjih spodbujanja trajnostne mobilnosti, dostopnosti, varnosti v prometu, oživljanja javnega prostora, ozelenitve mesta, učinkovitosti in modernizacije področnih storitev v MOL in celotni Ljubljanski urbani regiji.

V Vallastadnu že dlje časa testirajo uporabo avtonomnega minibusa. FOTO: Milka Bizovičar/Delo
V Vallastadnu že dlje časa testirajo uporabo avtonomnega minibusa. FOTO: Milka Bizovičar/Delo

Javni stanovanjski sklad MOL načrtuje gradnjo večstanovanjske stavbe ob Resljevi cesti, ki bo zaradi ugodne središčne lege brez parkirnih prostorov, napovedujejo. Občina bo v prihodnjih letih pripravila načrt izvajanja parkirne politike, pri kateri bodo ukrepi usmerjeni predvsem v spremembo potovalnih navad in uvajanje bolj trajnostnih oblik potovanja: več kolesarjenja, več hoje, pogostejša uporaba javnega potniškega prometa in kolektivnega prevoza. Napovedujejo strožjo parkirno politiko, ureditev varnih in udobnih peš površin, izboljšanje kolesarske infrastrukture, širitev mreže sistema BicikeLJ, izboljšave javnega potniškega prometa, izgradnjo parkirišč po sistemu P+R, spodbujanje souporabe električnih vozil in sopotništva.

Hitro in enostavno do delovnega mesta

Ob tem, da se v glavno mesto vsak dan pripelje na delo okoli 110.000 ljudi in so prometni zamaški čedalje večja težava, tudi investitorji v nove poslovne objekte pri iskanju ustreznih lokacij kot pomemben dejavnik upoštevajo dostopnost. Ta je bila pomembna že v preteklosti, vendar namesto zagotovljenih parkirnih mest v ospredje prihaja možnost nestresnega dostopa, vključno s predvidljivostjo trajanja poti. Trendi v pisarniškem segmentu se spreminjajo zelo hitro, in to v korist dobro povezanih, tehnološko naprednih, zdravih in energetsko učinkovitih poslovnih prostorov, ugotavljajo v podjetju Corwin, kjer se ukvarjajo s trajnostno gradnjo poslovnih in bivalnih stavb.

Vprašanje za investitorje je, kako narediti trajnostno izbiro bolj priročno in prijetnejšo, kot bi bila katerakoli druga, pravi Michal Maco. FOTO: Robert Bogataj
Vprašanje za investitorje je, kako narediti trajnostno izbiro bolj priročno in prijetnejšo, kot bi bila katerakoli druga, pravi Michal Maco. FOTO: Robert Bogataj

»Obstoječa prometna infrastruktura je eden pomembnejših dejavnikov pri analizi smiselnosti naložbe v poslovne prostore,« pravi Michal Maco, direktor podjetja Corwin v Sloveniji, ki ob železniški postaji v Ljubljani gradi poslovno središče Vilharia. Pomembne so cestne in predvsem dobre povezave z javnim prevozom, druge razpoložljive storitve in pestrost ponudbe, k čemur bistveno pripomore investitor s premišljeno izbiro najemnikov v pritličju stavb.

»Dostop do delovnega mesta je eden najpomembnejših vsakodnevnih izzivov delovno aktivnega posameznika. Zato je naš poslovni objekt Vilharia umeščen ob največje javno prometno vozlišče v državi. Zagotavlja odlično kolesarsko infrastrukturo, podzemne garaže za vse najemnike in široko paleto ponudbe v pritličju poslovne stavbe, da za opravke ne potrebujejo avtomobila,« je naštel Maco.

Ljudje se lažje odločajo za uporabo koles, če imajo ob prihodu na delovno mesto možnost tuširanja in varne hrambe kolesa, je spomnil na pomemben del infrastrukture sodobne, trajnostno naravnane poslovne stavbe. Polnilnice za električna vozila zaokrožijo trajnostno mobilnost, in kot pravi sogovornik, takšna ponudba uporabnike sama spodbuja, da se vedejo trajnostno.

Vilharia bo prijazna do kolesarjev in bo zagotavljala prostor za rekreacijo tudi na strehi (render). VIR: Corwin Slovenija
Vilharia bo prijazna do kolesarjev in bo zagotavljala prostor za rekreacijo tudi na strehi (render). VIR: Corwin Slovenija

»Vprašanje za investitorje je, kako narediti trajnostno izbiro bolj priročno in prijetnejšo, kot bi bila katerakoli druga. Ljudje uporabljajo tisto obliko mobilnosti, ki je najbolj primerna in zanje najbolj udobna,« pravi Maco in dodaja, da jim je kot investitorju to v Vilharii v celoti uspelo. V splošnem velja, da če investitor poslovno stavbo dobro umesti in načrtuje po najsodobnejših načelih, ljudje raje uporabljajo javni prevoz, saj jim je na dosegu roke, njegova uporaba je bolj priročna, manj stresna. Zato so lahko tudi bolj zadovoljni in produktivnejši.

»V naši poslovni stavbi s certifikatom LEED Platinum v Bratislavi je stopnja zadovoljstva najemnikov kar 96-odstotna. Približno 80 odstotkov najemnikov je tudi trajnostno mobilnih. Čeprav je stavba odlično dostopna z avtomobilom, ljudje raje prihajajo s kolesi, avtobusom ali peš, ker je to bolj priročno in enostavno,« še navaja.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine