Od Luke Koper do Karavank: sto let v službi obvladovanja tveganj

Premišljeno zavarovanje podjetij je danes pomembnejše kot kadar koli do zdaj. Zunanji vplivi, geopolitični pretresi in gospodarske razmere se hitro spreminjajo in zahtevajo odzivne ter prilagojene rešitve. Mednarodna zavarovalnoposredniška skupina GrECo s sedežem na Dunaju letos praznuje sto let delovanja in ima trden položaj med največjimi globalnimi igralci na področju upravljanja tveganj in zavarovalnega posredovanja. Zaupanje so si dolga desetletja gradili s sodelovanjem pri številnih mednarodnih in lokalnih podjetjih.

Damir Pelak, direktor GrECo International: »Podjetja se danes spopadajo s posledicami geopolitičnih napetosti, motnjami v dobavnih verigah, digitalizacijo in vse bolj sofisticiranimi kibernetskimi napadi.« FOTO: Leon Vidic

Slovenska pisarna GrECo pri nas deluje že od leta 1992 in v tem času so se iz zavarovalnega posrednika razvili v strateškega svetovalca za upravljanje tveganj, zlasti na področjih, kot so gradbeništvo, kibernetska varnost in geopolitična tveganja. »S celovitim razumevanjem tveganj svojim strankam pomagamo sprejemati boljše poslovne odločitve,« poudarja Damir Pelak, direktor ljubljanske pisarne družbe GrECo. Vloga in pričakovanja od zavarovalnih posrednikov so se v zadnjih letih močno spremenili, zato GrECo svoje strokovno znanje nadgrajuje z nišnim poznavanjem različnih industrij in s tesnim sodelovanjem s strankami pri razvoju strategij za obvladovanje tveganj. Pri obvladovanju tveganj je ključno načrtovanje in stalno prilagajanje.

GrECo svojo moč črpa iz poznavanja lokalnih trgov in dolgoletnih izkušenj, kar jim uspeva zaradi odlične ekipe strokovnjakov, na katere se, kot pravi Pelak, lahko popolnoma zaneseš.

GrECo letos praznuje 100-letnico. Kateri so ključni mejniki v stoletni zgodovini podjetja?

Skupina GrECo deluje že celo stoletje, za GrECo Slovenija pa je ključno leto 1992, ko smo začeli poslovati kot prva mednarodna zavarovalnoposredniška družba pri nas. V letih 2015 in 2016 smo se usmerili v specializacijo, saj so tveganja postala kompleksnejša. Danes delujemo kot strokovni partnerji pri upravljanju tveganj.

Skupina GrECo s sedežem na Dunaju, ki je globalno zastopana v več kot 200 državah, upravlja 69 hčerinskih družb v 21 državah z več kot 1.300 zaposlenimi. FOTO: Adobe Stock

Kako se je vloga GrECo kot svetovalca za specializirana zavarovanja in upravljanje tveganj razvijala v zadnjem desetletju?

V zadnjem desetletju smo v skupini oblikovali kar 18 specializiranih področij, kar nam omogoča, da strankam ponujamo poglobljeno in prilagojeno strokovno podporo. V Sloveniji smo se osredotočili na ključne segmente, kjer zaznavamo največ potreb in priložnosti, in sicer na kibernetska zavarovanja, gradbeništvo, transport, energetiko in vojna tveganja. S tem nismo več le posredniki, ampak partnerji za strateško upravljanje tveganj.

Kako v podjetju uresničujete načela ESG?

Letos smo se preselili v energetsko učinkovite prostore, uvedli smo 100-% električno vozno floto in omogočili tudi delo od doma. Želimo biti vzor trajnostnemu poslovanju, tudi za naše stranke.

Pri kateri specializaciji ste posebej uspešni? Katera zavarovanja vam trenutno prinašajo največji pomen in rezultate?

Najmočnejši smo v gradbenih zavarovanjih, sodelujemo s petimi največjimi slovenskimi gradbenimi podjetji in jim pomagamo tudi na regionalnih trgih – na Hrvaškem in zahodnem Balkanu. Med naše najodmevnejše referenčne projekte sodijo drugi tir Divača–Koper (projekt 2TDK), druga cev predora Karavanke, podaljšanje drugega pomola v Luki Koper, projekt Emonika in gradnja novih zaporov v Ljubljani.

Zavarovalni izzivi sodobnega gradbeništva: pomanjkanje kadra in birokracija

GrECo posebno pozornost namenja gradbeništvu, ki je v Sloveniji spet v vzponu. FOTO: Leon Vidic

Kako se zaradi podnebnih sprememb ali pomanjkanja kadrov spreminjajo tveganja v gradbeništvu?

Podnebne spremembe povzročajo več nepredvidljivih vremenskih tveganj, kot so poplave in plazovi. Po vsem svetu deluje veliko vrhunskih gradbenih strokovnjakov in izvajalci iz Turčije ali Kitajske ne pomenijo novih tehničnih tveganj. V primeru tujih izvajalcev so določena tveganja le upravno-administrativne ovire države, še posebej zapleteni in dolgotrajni postopki pridobivanja delovnih dovoljenj. Pomanjkanje kadra lahko povzroča tveganja za zamude in slabšo kakovost, kar se lahko odraža v pogodbenih kaznih in reklamacijah.

V gradbeništvu so kitajski in turški izvajalci močna konkurenca evropskim gradbenikom. Kako se zavarovalni posredniki prilagajate velikim infrastrukturnim projektom s tujimi izvajalci?

Če je glavni izvajalec iz Kitajske, Turčije ali kakšne druge države, moramo pozavarovalne kapacitete iskati tudi na pozavarovalnih trgih, od koder prihajajo gradbeni izvajalci. Glede opredelitve rizikov običajno ni večjih težav, saj za velike infrastrukturne projekte skoraj vedno uporabljamo mednarodno uveljavljeno obliko gradbenih zavarovanj (all risk), ki je univerzalna in razumljiva po vsem svetu.

Kitajci so zelo zaprti do tujcev in zato zelo radi sodelujejo s kitajskim trgom, kar je za nas pomenilo, da smo za področje zavarovanj morali poiskati kitajske partnerje. Kitajske pozavarovalnice so zelo prilagodljive in z veseljem ponudijo kritje za kitajska podjetja, ki delujejo v Evropi.

Ali se izvajalci zavedajo, kako nujna je ustrezna zavarovalna zaščita že med načrtovanjem projektov?

Žal še ne. Partnerje iz gradbene stroke in investitorje vedno seznanjamo s smiselnostjo vključevanja zavarovalnih posrednikov že med načrtovanjem, saj se večkrat srečamo s projekti, ki v praksi vsebujejo nerešljive pogodbene zahteve. Poleg tega obstajajo tudi drugi pozitivni učinki, ki jih kot izkušeni strokovnjaki iz gradbeno-montažnih zavarovanj prinesemo investitorjem in gradbenim družbam. Gre za pravilno oceno stroškov zavarovanj projekta, ki jih vključimo že v ponudbo.

Lahko izpostavite primer dobre prakse – doma ali v tujini –, v katerem je bila zavarovalna podpora ključna za uspeh gradbenega projekta?

Za vsak projekt so pomembni sodelovanje in zanesljivi partnerji. Kot primer dobre prakse bi pri nas izpostavil zavarovanje enega največjih infrastrukturnih projektov – drugi tir Divača–Koper (projekt 2TDK), za katerega je bilo ključno sodelovanje in lojalnost (po)zavarovalnih partnerjev.

Zaščita kljub omejitvam zaradi sankcij

FOTO: Adobe Stock

Kakšne spremembe opažate na trgu političnih tveganj – predvsem v kontekstu vojn, sankcij in širših geopolitičnih pretresov?

Celotna skupina GrECo, ne samo slovenska podružnica, se v zadnjem času spopada z velikimi izzivi, povezanimi s trenutnim geopolitičnim stanjem. Vojna v Ukrajini, ameriške in evropske sankcije ter druge politične napetosti močno vplivajo na gospodarstvo in s tem tudi na naše stranke, ki jim pomagamo pri upravljanju tveganj. V takšnih razmerah je še toliko pomembnejše, da podjetjem svetujemo glede ustreznega zavarovanja terjatev, saj nikoli ne moreš biti čisto prepričan, ali bo kupec na drugi strani lahko izpolnil svoje obveznosti.

Ali posredujete zavarovanja za podjetja, ki poslujejo na območjih z večjimi političnimi tveganji, kot so Ukrajina, Rusija in druge sankcionirane države?

Da, vendar posredno, če obstaja slovenski interes. Primer: če ima slovensko podjetje matično družbo v Sloveniji in hčerinsko družbo v Ukrajini ali Rusiji, je mogoče zavarovati t. i. interes matične družbe. V praksi to pomeni, da v primeru škodnega dogodka zavarovalnina ne bo izplačana neposredno hčerinski družbi na območju z večjimi političnimi tveganji, ampak matični družbi v Sloveniji, ki je zavarovala svoj ekonomski interes. Takšna struktura zavarovanja omogoča zaščito kljub omejitvam, ki jih določajo sankcije ali druge politične omejitve.

Najbolj ranljive panoge: zdravstvo, finančne storitve, proizvodnja in javna uprava

Vse več podjetij razume, da učinkovito upravljanje tveganj ni le obrambni mehanizem pred nepredvidenimi dogodki, temveč pomemben strateški steber. FOTO: Adobe Stock

Kako se podjetja danes odzivajo na porast kibernetskih groženj in kakšna je vloga zavarovanja pri tem?

Podjetja se odzivajo različno, odvisno od njihove velikosti in razpoložljivih virov. Velike korporacije se na te grožnje pripravljajo stalno in strateško, saj redno vlagajo v izboljšanje tehnične zaščite, uvajajo napredne varnostne sisteme ter izobražujejo zaposlene o prepoznavanju in preprečevanju kibernetskih napadov. Poleg tega pogosto sodelujejo z zunanjimi strokovnjaki za kibernetsko varnost in uvajajo preventivne programe za oceno in zmanjšanje tveganja.

Manjša podjetja pa se pogosto srečujejo z izzivi pri zagotavljanju enake ravni zaščite. Velikokrat menijo, da zaradi svoje majhnosti niso na radarju hekerjev, kar lahko vodi v lažen občutek varnosti. Prav ta zmotna miselnost jih pogosto naredi bolj ranljive za napade, saj morda nimajo ustreznih varnostnih sistemov ali kapacitet za hitro odzivanje na kibernetske incidente. Obenem lahko zaradi pomanjkanja virov zanemarijo nujne ukrepe, kar hekerji hitro izkoristijo.

Kibernetska zavarovanja v tem kontekstu postajajo ključnega pomena za obe skupini podjetij. Ne le da zagotavljajo povračilo stroškov in podporo v primeru napada, temveč vključujejo tudi preventivne storitve, kot sta ocena tveganja in izobraževanje.

Katere industrije so najbolj ranljive in zakaj?

Najbolj ranljive panoge so zdravstvo zaradi občutljivih podatkov in zastarelih sistemov, finančne storitve zaradi neposrednega dostopa do sredstev, proizvodnja in logistika zaradi odvisnosti od avtomatizacije in javna uprava zaradi obsežnih baz podatkov in politične izpostavljenosti ter ogromnega vpliva na vsakodnevno delovanje družbe.

Kako poteka ocena tveganja pred sklenitvijo police? Ali podjetje prejme konkretna priporočila za izboljšave?

Postopek ocenjevanja tveganj pred sklenitvijo kibernetske zavarovalne police pogosto zajame več funkcij znotraj podjetja. Tveganje ocenimo z vprašalniki in intervjuji, s katerimi preverimo, kako je podjetje izpostavljeno kibernetskim grožnjam. Poleg tega se lahko izvede pregled t. i. kibernetskega odtisa podjetja, ki omogoča celovit začetni vpogled v tehnično pripravljenost podjetja na morebitne napade.

Kakšna je vloga zavarovanj pri naraščanju kibernetskih tveganj?

V skupini GrECo imamo specialiste, ki ocenijo informacijsko infrastrukturo podjetja in svetujejo, kako jo izboljšati. Šele v drugi fazi, ko so osnovni varnostni ukrepi vzpostavljeni, sledi priprava ustreznega zavarovanja.

Plačilo zavarovanja terjatev je naložba v premoženje

FOTO: Adobe Stock

V zadnjih letih so se roki plačil podaljšali. Kako lahko podjetje zavaruje svojo likvidnost?

Plačilni roki se nenehno podaljšujejo, bodisi zaradi zahtev trga in tako vsiljene (ne)konkurenčnosti bodisi zaradi plačilne nediscipline oziroma težav pri plačilih strankinih kupcev oziroma dolžnikov.

Vsa podjetja si želijo rasti, v tem procesu pa nemalokrat pozabijo, da so prav kratkoročne terjatve pomemben del premoženja podjetja in tiste, ki bi jim morali namenjati izjemno pozornost ter zagotoviti likvidnost tudi s stalnimi in predvsem pravočasnimi prilivi. Z zavarovanjem terjatev podjetje prenese del tveganja na zavarovalnico, kar deluje preventivno in zmanjšuje vpliv morebitnih škod.

Poleg tega zavarovanje terjatev pomaga pri upravljanju prihodkov in dobička, izterjavi neplačanih obveznosti in znižanju tveganja. Omogoča konkurenčno prednost, saj podjetja lahko poslujejo brez dodatnih varščin, kot so menice ali bančne garancije. Prav tako podpira širitev prodaje, optimizira portfelj kupcev, zmanjšuje slabe dolgove in izboljšuje pogoje financiranja pri bankah z možnostjo vinkulacije.

Damir Pelak: »Uspeh skupine GrECo temelji predvsem na ljudeh.« FOTO: Leon Vidic

Kako deluje sistem zavarovanja terjatev v praksi od presoje kupcev do izterjave?

Osnova vsake kakovostno pripravljene police za zavarovanje terjatev je natančno izpolnjen vprašalnik za zavarovanje terjatev, izluščen zavarovarljivi promet in podrobno poznavanje delovnih procesov zavarovanca. Torej, domačo nalogo je treba opraviti še pred sklenitvijo in proučiti vse možne scenarije finančnih izgub. Ko je polica sklenjena, zavarovalnica opravi presojo kupca, ki ga nato spremlja v t. i. monitoringu. Naloga zavarovanca pa je skrb za ustrezno visok zahtevek za limit, ki naj sledi izpostavljenosti do kupca, ter pravočasno obveščanje zavarovalnice o morebitnih zamudah s plačili. V primeru prijave zamude plačila pride do ukinitve kritja za prihodnje dobave, zavarovalnica se vključi v postopek izterjave in skupaj z zavarovancem poskusi dolg izterjati. Če pri tem niso uspešni, se v pogodbeno določenem roku sproži postopek presoje za izplačilo odškodnine. Kritje je v večini primerov v višini 90 % zavarovane terjatve, odvisno od pogojev sklenitve zavarovanja in morebitnih nastalih stroškov postopka.

Ali opažate porast zanimanja za tovrstna zavarovanja zaradi makroekonomskih negotovosti?

Zanimanje seveda narašča, je pa realizacije tovrstnega zavarovanja po našem mnenju še vedno premalo. Na premijo zavarovanja terjatev bi bilo treba gledati kot na naložbo v premoženje in ne zgolj kot na strošek.

Katere napake podjetja najpogosteje delajo, ko gre za upravljanje plačilnega tveganja?

Podjetja so do svojih kupcev preveč zaupljiva, ne glede na to, ali gre za kupce na domačem ali tujem trgu, za obstoječega ali novega kupca. Res je, da se upravljanju terjatev v podjetjih pripisuje vse večji pomen, preverjanje bonitete kupcev, s katerimi poslujejo z odloženim plačilom, je že stalna praksa, a zavedati se je treba, da ocena tveganja pogosto temelji na podatkih, ki so trenutno na voljo v registrih, dejanska situacija pa je lahko bistveno drugačna. Podjetja naj se ne bojijo zahtevati finančnih izkazov od svojih kupcev še pred sprejetjem naročila in odobritvijo odloga plačila.

Zaposleni kot srce uspeha

Damir Pelak: »Delo pri GrECo je zanimivo, raznoliko in zelo dinamično. Naši svetovalci opravljajo strokovne preglede podjetij in ocenjujejo tveganja.« FOTO: Leon Vidic

Kakšna je vaša vizija za prihodnost in kakšno vlogo pri tem igrata širitev in zaposlovanje?

Moj cilj je zaključiti leto kot največja oziroma najuspešnejša zavarovalnoposredniška družba v Sloveniji. Trenutno imamo poleg ljubljanske pisarne še enoto v Novi Gorici, v prihodnje pa želimo odpreti dodatno pisarno tudi na vzhodu Slovenije.

Ali imate pri širitvi ekipe kakšne izzive?

Ob širitvi iščemo nove sodelavce, vendar imamo pri tem velik izziv, saj zelo primanjkuje strokovnega kadra. V Sloveniji je zelo malo ljudi, ki poznajo delo zavarovalnega posrednika ali svetovalca za obvladovanje tveganj. Naš kader mora imeti specifična znanja in kompetence, saj gre za zelo nišno in strokovno področje, kjer so izkušnje in razumevanje tveganj ključni. Iščemo predvsem kandidate z izobrazbo s področja prava, ekonomije ali inženirstva.

Zakaj je GrECo tako uspešen – kaj je ključ do vašega uspeha?

Največja vrednost GrECo so sodelavci – ljudje, na katere se lahko zaneseš in za katere veš, da bodo svoje delo opravili strokovno, odgovorno in predano. Brez močne ekipe ne bi bilo niti naših dosežkov, zato verjamem, da je prav povezana in zavzeta ekipa ključ do našega uspeha. Skupno nas je v skupini več kot 1.300, v Sloveniji trenutno 12, a si želimo ekipo še okrepiti. Veliko vlagamo v znanje, zato svoje sodelavce redno pošiljamo na strokovna izobraževanja v tujino.

Naročnik oglasne vsebine je GrECo