
Neomejen dostop | že od 14,99€
V tokratni, že četrti epizodi podkasta Tehnološki velikani smo gostili Aleša Gornjeca, glavnega izvršnega direktorja podjetja Comtrade Gaming. Njegovo podjetje, ki je izšlo iz legendarnega Hermes SoftLaba, je danes tehnološka hrbtenica za največje globalne igralniške operaterje. Z njim smo se pogovarjali o skritem svetu tehnologije, ki stoji za spletnimi igrami na srečo.
Njihova osrednja platforma je iCore. Razvija jo ekipa več kot 300 strokovnjakov v Ljubljani in Mariboru, z njo pa vsak dan obvladujejo milijone igralcev po vsem svetu.
Uspeh podjetja je tudi zgodba o premikanju meja mogočega. »Ko je do nas prišlo eno vodilnih podjetij na področju online igralništva Dafabet in so njegovi predstavniki vprašali, ali lahko naša platforma zmore 5000 stav na sekundo, smo najprej rekli, da verjetno ne. A potem smo to naredili,« pove Aleš Gornjec. Danes stranke s pomočjo slovenske tehnologije obvladujejo pomembne trge v Evropi, Latinski Ameriki in Aziji. Comtrade Gaming pri tem ostaja njihov ključni tehnološki partner.
Platforma iCore ni zgolj statičen sistem »back-end«. Je dinamičen organizem, ki se posodablja vsake tri tedne, in to brez kakršnekoli prekinitve storitev. »Igralci igrajo naprej, mi pa v ozadju namestimo novo verzijo sistema, ne da bi kdo to opazil,« razlaga Gornjec. Takšna raven zanesljivosti je primerljiva z najzahtevnejšimi sistemi v letalski industriji.
Platforma podpira integracijo z več kot 200 ponudniki iger, plačil in sistemov za zaznavanje goljufij. »Naše korenine so servisne. Ne prodajamo, česar ne razumemo,« poudarja Gornjec o osredotočenosti na velike operaterje, ki zahtevajo izjemno prilagodljivost.
Prihodnost industrije pa nedvomno kroji umetna inteligenca. »Imamo modele UI za prepoznavanje igralcev, ki so bonus lovci, za zgodnje zaznavanje odvisnosti od iger ter avtomatske agente UI za tehnično podporo operaterjem,« razlaga Gornjec.
Paradoksalno pa jim največji izziv predstavlja prav kompleksnost lastne platforme. »Imamo ogromno funkcionalnosti, a pogosto jih stranke uporabljajo le 20 do 30 odstotkov. To poskušamo poenostaviti.«
Podjetje svojo tehnologijo uporablja tudi za vzpostavitev državnih nadzornih sistemov. »V Ugandi smo dobili projekt za nadzor celotne igralniške industrije, a se je zaradi covida vse ustavilo. Na Mavriciju trenutno izvajamo nadzor nad igralnimi avtomati,« pripoveduje Gornjec.
Poseben izziv predstavlja Brazilija. Gre za enega najperspektivnejših trgov, kjer je Comtrade Gaming aktivno sodeloval že ob samem odprtju. »Regulativa v teh državah je zahtevna in nestandardizirana. Vsaka država si izmisli svoj sistem, od mesečnega prepoznavanja obraza do popolne prepovedi določenih oblik marketinga.«
Medtem ko Comtrade Gaming cveti na tujem, Slovenija na področju spletnega igralništva ostaja obroben trg. »Za tako majhen trg je strošek certificiranja iger preprosto previsok,« pravi Gornjec. »Zato najprej ciljno pridobivamo licence na naše lastne igre za večje trge, kot so Velika Britanija, Malta, Romunija ali Brazilija, kjer je donosnost certifikacijskega postopka nesorazmerno višja.«
Pri tem izpostavlja še strukturni izziv slovenskega poslovnega okolja – visoko davčno obremenitev. Ta znižuje neto plače in otežuje privabljanje ter zadrževanje vrhunskih kadrov. »Vrhunske strokovnjake zato pogosto vzgajamo sami – prek interne akademije, kjer jih sistematično uvajamo v kompleksni svet igralniške tehnologije,« še dodaja.
Čeprav bi lahko s svojo tehnologijo odprli lastno spletno igralnico, Comtrade Gaming zavestno ostaja v vlogi tehnološkega partnerja. »Če bi sami odprli spletno igralnico, bi nemudoma postali konkurenca lastnim strankam. Tega nočemo in ne bomo naredili,« jasno pove Gornjec. Ta strateška odločitev je temelj njihovega poslovnega modela, ki sloni na zaupanju.
Kljub temu podjetje širi svojo dejavnost. Pod blagovno znamko CG Games so vstopili na področje razvoja lastnih iger. Razvili so jih že dvajset, vključno z inovativnimi formati, ki izhajajo tudi iz kriptoigralnic.
Aleš Gornjec za konec ponudi zanimiv paradoks. »Stranke v Aziji in Braziliji nam pogosto zaupajo bolj kot lokalnim izvajalcem. Prav zato, ker nismo lokalni, ker nismo del njihovega vsakdana, nas ne dojemajo kot konkurenco, temveč kot nevtralnega, zanesljivega partnerja.«
Ta razdalja, tako geografska kot organizacijska, se pogosto izkaže za prednost. To še posebej velja v panogi, kjer so podatki o igralcih ključna poslovna skrivnost. Morda prav zato slovenska tehnološka podjetja v mednarodnem prostoru delujejo kot tihi, a izjemno kredibilni akterji. Manjša izpostavljenost jim prinaša večje zaupanje.
Komentarji