Podkast Tehnološki velikani: Tehnologija, ki rešuje življenja

V časih, ko so potrebe po zdravstveni in dolgotrajni oskrbi vse večje, zdravstveno in socialno varstvo pa se sooča s slabšanjem dostopnosti do zdravstvenih in socialnih storitev (čakalnimi vrstami), pomanjkanjem kadrov in institucionalnih kapacitet, se digitalizacija zdravstvenih in socialnih storitev ne predstavlja več kot dodatna možnost, temveč kot nuja. E-oskrba in telemedicina postajata stebra sodobnega sistema zdravstvenega in socialnega varstva ter dolgotrajne oskrbe – tehnološko sofisticirani, a zasnovani z jasnim človeškim poslanstvom.

Slovenija, kljub temu da ima na voljo odlično razvite rešitve, primerne za nacionalno uvedbo, močno zaostaja za razvitimi državami. V razvitih državah je npr. e-oskrba že desetletja zagotovljena v povprečju desetim odstotkom prebivalstva, starejšega od 65 let.

V novem Delovem podkastu Tehnološki velikani Peter Pustatičnik, vodja e-zdravja pri Telekomu Slovenije, in Andraž Kranjc, direktor podjetja Caretronic, odstirata plast za plastjo tehnoloških, družbenih in sistemskih dimenzij e-oskrbe.

E-oskrba: več kot gumb za pomoč

»E-oskrba je življenjski most med ranljivostjo in varnostjo, med osamljenostjo – prepuščenostjo samemu sebi, ko potrebuješ pomoč, in podporo,« je dejal Pustatičnik.

Gre za storitev, ki prek varovalnega telefona, SOS-tipke ali detektorja padca omogoča takojšnjo povezavo starejših, invalidov in kroničnih bolnikov z zdravstvenim osebjem v stalno delujočem asistenčnem centru. Rešitev omogoča tudi avtomatsko posredovanje parametrov vitalnih funkcij do zdravstvenega osebja (telemedicina).

»Za starejše pametna ura, ki jo je treba polniti vsak dan, preprosto ni rešitev. Baterija mora zdržati leto dni – sicer uporabnost odpade.« FOTO: Luka Maček

V Sloveniji je v nacionalni projekt E-oskrba na daljavo trenutno vključenih okoli 5200 uporabnikov, ki so v dobrih dveh letih delovanja sprožili več kot 55.000 alarmov in klicev na pomoč. Kar 600 jih je potrebovalo nujno medicinsko pomoč in okoli 5000 pomoč neformalnih oskrbovancev. Po Pustatičnikovih besedah so reševali ljudi ob padcih, srčnih zastojih, možganskih kapeh in drugih nenadnih poslabšanjih zdravstvenih stanj, veliko uporabnikov pa je potrebovalo le prijazen socialni pogovor.

Hitra pomoč in zdravstvena oskrba odločata med življenjem in smrtjo. E-oskrba je uporabnikom preprečila številne zaplete in nepotrebno smrt, poleg tega pa prinaša tudi psihološko oporo, izboljšanje občutka varnosti in zmanjšanje občutka socialne izključenosti v domačem okolju. Zaradi pravočasne pomoči je manj zapletov, za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa manj stroškov. E-oskrba lahko tudi odloži odhod v institucionalno varstvo ter razbremenjuje sorodnike (oskrbovalce).

Caretronic: domači razvoj z globalnim dosegom

Podjetje Caretronic, ki ga vodi Andraž Kranjc, sodi med pionirje razvoja sistemov za digitalno oskrbo. S sedežem v Kranju in koreninami v letu 1962 je danes prisotno na trgih od Malte do Kuvajta in Avstralije. Njihove rešitve vključujejo tako stacionarne varovalne sisteme kot tudi napredne sestrske klicne sisteme, ki v domovih za ostarele in bolnišnicah digitalizirajo administracijo in sproščajo čas za nego pacientov.

»Brez e-oskrbe bi bilo okoli deset odstotkov uporabnikov prisiljenih oditi v institucionalno varstvo, saj se doma ne bi več počutili varne.« FOTO: Luka Maček

»V tujini so nas sprejeli odprtih rok, v Sloveniji pa je sodelovanje z velikimi javnimi institucijami še vedno izziv,« priznava Kranjc. Kot pravi, je primer sodelovanja s Telekomom Slovenije dokaz, da lahko sinergije med velikimi in manjšimi tehnološkimi podjetji ustvarjajo rešitve, ki so operativne, skalabilne in zanesljive.

Zakaj Slovenija nujno potrebuje e-oskrbo tudi po 1. 7. 2025

Slovenija je ena od redkih razvitih držav, ki ni imela na nacionalnem nivoju v prakso uvedene dolgotrajne oskrbe (in e-oskrbe), na kar nas je večkrat opozorila evropska komisija. Pilotni projekt E-oskrba na daljavo, ki zagotavlja brezplačno E-oskrbo 5200 upravičencem do e-oskrbe, se zaključuje 30. 6. 2025.

Če hočemo zagotoviti neprekinjeno uporabo e-oskrbe za vse njene upravičence, je treba čim prej izbrati kakovostnega izvajalca te storitve in zagotoviti sistemske podlage za izvajanje e-oskrbe na nacionalnem nivoju za obdobje od 1. 7. 2025 dalje. Sprejeti je treba novelo zakona o dolgotrajni oskrbi, objaviti obrazec (vlogo) za pridobitev pravice do e-oskrbe, zagotoviti informacijsko podporo za odločanje na vstopnih točkah (tj. centrih za socialno delo - CSD) in informacijsko podporo ZZZS.

Treba je upoštevati, da so upravičenci do e-oskrbe starejši od 80 let oz. invalidi ali hudo bolni, ki so težje mobilni in potrebujejo pomoč pri izpolnjevanju obrazcev, obisku vstopnih točk in zdravnikov. V okviru projekta E-oskrba na daljavo so jim pomoč pri izpolnjevanju in oddaji obrazcev zagotavljali prostovoljci društev upokojencev v okviru Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS).

Vloge za pridobitev pravice še ni mogoče oddati, ker obrazec še ni objavljen, in vstopne točke (CSD) še nimajo informacijske podpore za odločanje o pravici do e-oskrbe, zato bo do 1. 7. 2025 zelo težko obdelati vloge in izdati odločbe za vseh 5200 upravičencev do e-oskrbe. Rešitev je prevod že pridobljene pravice na nacionalnem nivoju v pravico iz zakona o dolgotrajni oskrbi (33. člen) z začasno odločbo, ki se izda za vse te upravičence hkrati in velja npr. do konca letošnjega leta.

»Če prehoda uporabnikov ne bomo izpeljali avtomatsko oz. pravočasno, obstaja tveganje, da bodo najbolj ranljivi ostali brez e-oskrbe in bodo v primeru potrebe po pomoči prepuščeni sami sebi, s čimer so lahko ogrožena njihova življenja,« opozarja Pustatičnik.

Telemedicina: naslednji val, ki že trka na vrata

Ob bok e-oskrbi stopa telemedicina. S telemedicinskimi rešitvami, ki vključujejo prenosne EKG-je, senzorje za saturacijo kisika, merilnike pritiska, sladkorja idr. in integracijo podatkov v zdravniške sisteme, je omogočeno spremljanje pacientov na daljavo in prilagajanje terapij na daljavo v realnem času. »Zdravnik kardiolog, ki s telemedicino zdravi 80 pacientov hkrati, je učinkovitejši kot tisti, ki jih na 'tradicionalen' način lahko zdravi 20,« je poudaril Pustatičnik.

»V tujini je e-oskrba že desetletje zelo razširjenja, v povprečju jo ima okoli deset odstotkov starejših od 65 let, je obvezna kot varnostni pas v avtomobilu – pri nas jo ima okoli 6000 uporabnikov, pa še vedno čakamo na sistemsko ureditev v praksi.« FOTO: Luka Maček

Slovenija že več let čaka na sistemsko uvedbo – financiranje telemedicinskih storitev za kronične bolnike, čeprav je bila podobna telemedicinska rešitev za bolnike s covidom-19 nacionalno uvedena v redno klinično prakso že leta 2020. Kljub uspehom med nedavno epidemijo, ko so s telemedicinsko obravnavo pacientov s covidom razbremenili bolnišnice in zdravstveno blagajno, ministrstvo za zdravje še vedno ni odobrilo nacionalne uvedbe telemedicinskih storitev za kronične bolnike.

Prihodnost: Slovenija kot primer dobre prakse?

Kljub izzivom sogovorniki ostajajo optimistični. »Slovenija ima odlične rešitve na področju telemedicine in e-oskrbe in izpolnjuje vse pogoje, da postane vzor na področju digitalizacije zdravstvenih storitev in storitev oskrbe – imamo inovativne rešitve, znanje, kompetence, podjetja in odlične pilotne izkušnje. Potrebujemo pa politično voljo in sistemske spremembe,« pravi Kranjc.

E-oskrba in telemedicina nista le rešitev za digitalno prihodnost – sta predvsem naložba v dostopnejše in kakovostnejše zdravstvo in oskrbo, personalizirano zdravstveno obravnavo in oskrbo, dostojanstvo starosti, razbremenitev sistema zdravstvenega in socialnega varstva in trajnostno usmerjenost sodobne družbe.