Slovenija med svetovno elito 5G, v Portorožu tudi dron

V drugi epizodi podkasta Tehnološki velikani smo vstopili v jedro digitalne preobrazbe slovenskega gospodarstva – tam, kjer se inovacija sreča s prakso, kjer tehnologija ni več eksperiment, temveč del proizvodnega vsakdana.

Gostili smo Kristijana Melinca, vodjo digitalne infrastrukture pri Telekomu Slovenije in soustvarjalca inovacijskega odprtega laboratorija INO.LAB ter Borisa Špoljarja, vodjo informatike v podjetju Cinkarna Celje. Prav sodelovanje teh dveh podjetij je v partnerstvu s Kontronom pripeljalo do vzpostavitve prvega zasebnega komercialnega omrežja 5G v Sloveniji – primera, ki presega teorijo in postavlja nove standarde v industriji.

5200 uporabnikov sprožilo več kot 55.000 alarmov in klicev na pomoč

INO.LAB kot zagon nove industrijske paradigme

V Telekomu Slovenije so leta 2023 zagnali INO.LAB – inovacijski odprti laboratorij, namenjen razvoju in testiranju naprednih rešitev IKT, predvsem na področju zasebnih omrežij 5G. Kot poudarja Melinc, gre za odprt laboratorij, ki združuje industrijo, raziskovalne organizacije ter domenske strokovnjake: »Inovacije in odprtost so bile ključni cilj laboratorija od prvega dne.«

Kristijan Melinc, vodja digitalne infrastrukture in soustvarjalec inovacijskega laboratorija INO.LAB pri Telekomu Slovenije. FOTO: Luka Maček

Zasebna omrežja 5G niso modna muha, temveč odgovor na konkretne izzive industrijskih okolij. Kot je pokazal projekt s podjetjem Cinkarna Celje, ki je uvedlo lastno omrežje 5G, je prednost tehnologije tako v pokritosti velikih proizvodnih površin kot tudi v stroškovni in tehnični prednosti pred tradicionalnimi omrežji Wi-Fi. V njihovem primeru bi za pokritje 45 hektarov kampusa s tehnologijo Wi-Fi potrebovali okoli 120 dostopnih točk, medtem ko so z 5G zadostovale štiri zunanje in dve notranji anteni.

Digitalizacija kot strateška usmeritev industrije

Za Cinkarno Celje, ki se iz metalurškega izvora razvija v napredno kemijsko industrijo, je digitalizacija postala ključna za konkurenčnost. »5G vidimo kot priložnost za lažje doseganje ciljev digitalizacije«, pravi Špoljar. Uvedba omrežja 5G omogoča zanesljivo povezljivost tudi v delih tovarne, kjer je bila ta doslej otežena. To prinaša neposredne koristi: hitrejše odzivanje na potrebe proizvodnje, napredne funkcionalnosti, kot je lociranje artiklov z natančnostjo nekaj centimetrov, in podporo za tehnologije, kot so IoT, edge computing ter samovozeča vozila.

Boris Špoljar, vodja informatike v podjetju Cinkarna Celje. FOTO: Luka Maček

Kot poudarja v pogovoru Melinc iz Telekoma Slovenije, 5G prinaša izjemno prilagodljivost. Omrežje se ne postavlja po standardnem modelu, temveč se ga prilagodi potrebam podjetja. Če se tekom rasti podjetja povečajo zahteve, je mogoče omrežje nadgraditi z dodatnim spektrom. V ospredju pa ni le tehnologija, temveč poslovni model: omrežje kot storitev, ki ga upravlja in vzdržuje operater, podjetju pa omogoča, da se osredotoči na svojo osnovno dejavnost. »Zelo kratka poved: brez žic, brezžična žica,« pravi Melinc in dodaja: »5G lahko razumemo kot brezžično rešitev, ki se po zanesljivosti in zmogljivosti približuje optičnim povezavam – z vsemi prednostmi mobilnosti in prilagodljivosti.«

1600 postavitev na svetu, kar tri v Sloveniji

Poleg Cinkarne so se zasebna omrežja 5G v Sloveniji vpeljevala tudi v podjetjih, kot sta Iskratel in Luka Koper, slednja v okviru evropskega projekta Loginnow. Na globalni ravni zaznavamo okrog 1600 primerov uporabe v 80 državah, kar jasno kaže na hitro rast in strateški pomen tehnologije. Vendar pa številna še vedno ostajajo na ravni testiranja ali pilotnih projektov. Vodilne države v Evropi so Nemčija, Francija in Velika Britanija.

Telekomi, kot je Telekom Slovenije, imajo ključno vlogo ne le pri zagotavljanju povezljivosti, temveč kot sistemski integratorji celovitih digitalnih rešitev. Poleg infrastrukture ponujajo tudi podporo v obliki podatkovnih centrov, digitalnih orodij, oblaka in vzdrževanja omrežij. »Postaviti zasebno mobilno omrežje je eno, drugo pa ga je tudi učinkovito upravljati, da res izpolni svoje poslanstvo,« opozarja Melinc.

Tehnološki velikani posegajo po jedrski energiji

Prihodnost, ki jo podpira industrija

Oba sogovornika, tako Kristijan Melinc kot Boris Špoljar iz Cinkarne Celje, ocenjujeta, da bodo zasebna omrežja 5G postala pomembna konkurenčna prednost. Pri tem pa bo ključna tudi vloga države, da s pravilnim zakonodajnim okvirom in razpisi podpira uvajanje napredne infrastrukture. Za podjetja, ki razmišljajo o digitalizaciji, je prvi korak jasen: »Definirati primer uporabe in izbrati kompetentnega partnerja,« svetuje Špoljar. Pri tem pa dodaja še pomemben vpogled v izkušnjo iz prakse: »Odločitev za 5G ni bila lahka – šlo je za tehten premislek med različnimi tehnologijami. A ko smo enkrat sprejeli odločitev, je projekt stekel presenetljivo hitro. Celotna implementacija je bila izvedena v roku, v manj kot pol leta.«

Kristijan Melinc (levo) in Boris Špoljar (desno). FOTO: Luka Maček

Poleg industrije se 5G vse bolj uveljavlja tudi na področjih, kot so mediji, pametna mesta in turizem. Primer uvedbe zasebnega omrežja 5G na dogodku v Portorožu, kjer so v živo prenašali sliko 4K prek drona, kaže na širok spekter možnih aplikacij. »Nisem še videl uporabnika, ki ne bi bil navdušen, ko je izkusil 5G v praksi,« doda Melinc. Zasebna mobilna omrežja niso več prihodnost, temveč postajajo del nove industrijske realnosti.