Slovenija izdala prvo trajnostno obveznico

Višina izdaje je ena milijarda evrov z ročnostjo deset let, povpraševanje pa je za večkrat preseglo ponudbo.
Fotografija: Prilivi od izdane trajnostne obveznice so namenjeni financiranju investicij, ki podpirajo okoljske in socialne cilje ter promovirajo in razvijajo domači in mednarodni trg zelenih, socialnih in/ali trajnostnih obveznic. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Prilivi od izdane trajnostne obveznice so namenjeni financiranju investicij, ki podpirajo okoljske in socialne cilje ter promovirajo in razvijajo domači in mednarodni trg zelenih, socialnih in/ali trajnostnih obveznic. FOTO: Leon Vidic/Delo

Slovenija je uspešno izdala prvo trajnostno obveznico RS88 v višini ene milijarde evrov z ročnostjo deset let, ki zapade 1. julija 2031. S to prelomno transakcijo je Slovenija prva med državami Srednje in Vzhodne Evrope ter druga med državami članicami Evropske unije, ki je izdala trajnostno obveznico, so sporočili s finančnega ministrstva. Prilivi od izdane trajnostne obveznice so namenjeni financiranju investicij, ki podpirajo okoljske in socialne cilje ter promovirajo in razvijajo domači in mednarodni trg zelenih, socialnih in/ali trajnostnih obveznic.

Kot še navajajo, je uspešna transakcija, pri kateri je povpraševanje preseglo 8,4 milijarde evrov, dokaz močnega zaupanja institucionalnih investitorjev v Slovenijo, še posebej v njeno naravnanost v okoljsko in socialno tranzicijo. Obveznica je bila izdana s kuponom 0,125 odstotka pri razmiku sedem bazičnih točk nad srednjim tečajem obrestne zamenjave. Donos do dospelosti znaša 0,170 odstotka. Zanimanje je pokazalo več kot 210 vlagateljev.

image_alt
V najboljših letih je bil slovenski dolg tako dober kot nemški


Izdajo obveznice so vodile Barclays (B&D), BNP Paribas, Crédit Agricole CIB, Goldman Sachs Bank Europe SE, J. P. Morgan in Nova KBM. Crédit Agricole CIB je prevzel vlogo strukturnega svetovalca pri pripravi okvirja Republike Slovenije za trajnostno obveznico.

Med kupci je 47,4 odstotka upravljavcev skladov, zavarovalnic in pokojninskih skladov, 35,3 odstotka bank, 7,8 odstotka skladov tveganega kapitala ter 7,5 odstotka centralnih bank in uradnih institucij. Geografsko gledano jih 28,3 odstotka prihaja iz Nemčije, Avstrije in Švice, 20 odstotkov iz Združenega kraljestva in Irske, 11,9 odstotka iz Francije in Beneluksa, 11,6 odstotka iz Slovenije, 9,2 odstotka iz Skandinavije, 8,6 odstotka iz Italije, 5,9 odstotka iz preostale Evrope, 4,3 odstotka z Iberskega polotoka ter 0,2 odstotka s Srednjega vzhoda.

Preberite še:

Komentarji: