Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Like

Nekoč je bila železnica, zdaj je kolesarska poslastica

Parenzana bo tudi jutri in pojutrišnjem, rade volje bom še kdaj poganjal po njej. Lahko bi obiskal zvezdarno v Višnjanu, podzemno jamo Baredine, se po terasah vinogradov in oljčnikov spustil proti Poreču. Ali pa šel pri nas v drugo smer kot tokrat, skozi Strunjansko dolino, in užival v pogledu med spuščanjem v Izolo.
Po Parenzani nad solinami v Sečovljah.

FOTO: Projekt Parenzana II
Po Parenzani nad solinami v Sečovljah. FOTO: Projekt Parenzana II
1. 3. 2024 | 05:00
11. 3. 2024 | 12:10
14:07

V prispevku preberite:

Kot urejena kolesarska pot se Parenzana na italijanski strani začne pri Miljah (če želite, se tam lahko konča), kjer jo je menda treba kar malce iskati. Že tam in na slovenski strani je pretežno asfaltirana, le na nekaj odsekih so uporabili fini prodec. Celoten slovenski del je uvrščen v državno kolesarsko omrežje pod oznako D6, je tudi del evropske kolesarske mreže EuroVelo 8.

Po trasi lahko vozimo s kakršnimkoli kolesom, srečevali boste zelo različne kolesarje; družine ali starejše kolesarje, ki se jim ne mudi in uživajo v zaledju glavnih prometnic. Pogosto vas prehitijo skoraj pravi športniki na cestnih specialkah, ki so v času izjemnih uspehov Rogliča, Pogačarja in drugih domačih profesionalcev vse bolj priljubljene tudi pri slovenskih rekreativcih.

Na hrvaški strani postane Parenzana zahtevnejša. Nekaj več je vzponov, a vendar blagih, saj so bili speljani tako, da jih je zmogel vlak. Podlaga je makadam ali zbita zemlja, kar je primerno predvsem za gorska kolesa. Vendar zadnja leta več rekreativcev uporablja t. i. gravel kolesa ali makadamkarje, za katere se zdi, kot da so bili zamišljeni prav za Parenzano. So dovolj hitri in lahki, imajo pa pnevmatike z več oprijema. Na obeh straneh meje je poleg tega vse več rekreativcev na električnih kolesih, ki tudi na vzponih še omogočajo uživanje v vožnji.

Na Parenzano lahko vstopimo tu ali tam, jo samo preizkusimo ali na njej ostanemo dan ali dva, lahko pa se odpravimo tudi na tri- ali petdnevni izlet. Mnogi bolje pripravljeni rekreativci jo prevozijo v celoti v enem kosu. Če se pošalim, pridejo na cilj celo prej, kot je to nekoč uspelo vlaku, ki je za pot od Trsta do Poreča potreboval v povprečju šest do sedem ur.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine