Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Next

Slovenijo in Hrvaško obravnavamo kot enoten trg

Petrol je v zadnjih letih šel po poti preobrazbe, iz slovenskega naftnega trgovca je postal regionalno trgovsko podjetje
Bonitetna ocena ESG je pomembna, saj bomo z njo na finančnem trgu, kjer iščemo vire, imeli lažji dostop do njih in ugodnejše financiranje. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Bonitetna ocena ESG je pomembna, saj bomo z njo na finančnem trgu, kjer iščemo vire, imeli lažji dostop do njih in ugodnejše financiranje. FOTO: Voranc Vogel/Delo
19. 11. 2023 | 19:00
19. 11. 2023 | 19:42
22:59

S predsednico uprave Petrola smo se pogovarjali dan po tem, ko je celotna uprava na borzi kupila delnice Petrola. Petrol je v zadnjih letih šel po poti preobrazbe. Iz pretežno naftnega trgovca se je spremenil v energetsko podjetje in iz slovenskega naftnega trgovca je s prevzemom Croduxa postal regionalno trgovsko podjetje, ki Slovenijo in Hrvaško obravnava kot enoten trg. Pri kupcih si želijo biti prva izbira za postanek na poti.

Petrol pod vodstvom Nade Drobne Popović investira tudi v prihodnost, v nove tehnologije. Če želijo biti na trgu prisotni je nujno, da so prisotni v fazi razvoja. Zato sodelujejo tudi v projektih vodika.

Iz objave na spletnih straneh Ljubljanske borze je razvidno, da ste kupili delnice Petrola. To je znak, da najbrž verjamete v Petrol?

Verjamemo. Nakup delnic smo načrtovali že pred časom. Smo pa bili ves čas v nekakšnem tihem obdobju zaradi regulacij, zahtevkov do države in podobnih izrednih dogodkov. Uprava ni imela odprtega okna za nakup delnic. To okno je bilo zdaj odprto in smo se vsi člani uprave odločili, da kupimo delnice.

Če uprava kupuje delnice je to dober znak …

Se strinjam. To je signal in ustrezna odločitev, da verjamemo v podjetje, ki ga vodimo.

Petrol je regijsko podjetje. Drži?

Drži.

Kako bi ga umestili v regijo od Jesenic do Niša? Kako sta vpeti Slovenija in Hrvaška? Je to en trg, sta to dva trga, kako ste organizirani?

Naša vizija je, da smo integrirani partner v energetski tranziciji. Vidimo se med najpomembnejšimi akterji v energetiki na trgu jugovzhodne Evrope. Tu smo se pozicionirali. Slovenija in Hrvaška sta za nas pomembna trga. V Sloveniji imamo 318 prodajnih mest, na Hrvaškem po integraciji Croduxa 203 prodajna mesta. V Sloveniji znaša tržni delež več kot 50 odstotkov, na Hrvaškem pa smo po tržnem deležu z integracijo Croduxa prišli s 13 na 23 odstotkov. To nas uvršča med pomembne ponudnike energentov v energetski tranziciji. Prek prodajne mreže, ki jo imamo, si prizadevamo, da ne bi ponujali samo naftnih derivatov, ampak celoten spekter − elektriko, zemeljski plin in drugo. V Sloveniji je tržni delež pri elektriki od 20 do 25 odstotkov v segmentu B2B [prodaja podjetjem] in B2C [prodaja končnim potrošnikom]. Na Hrvaškem smo prisotni na trgu v segmentu B2B, v B2C pa še ne. Ideja je, da elektriko ponudimo tudi potrošnikom, takoj ko se bo trg odprl.

V Sloveniji imamo 318 prodajnih mest, na Hrvaškem po integraciji Croduxa 203 prodajna mesta. V Sloveniji znaša tržni delež več kot 50 odstotkov, na Hrvaškem smo po tržnem deležu z integracijo Croduxa prišli s 13 na 23 odstotkov. FOTO: Voranc Vogel/Delo
V Sloveniji imamo 318 prodajnih mest, na Hrvaškem po integraciji Croduxa 203 prodajna mesta. V Sloveniji znaša tržni delež več kot 50 odstotkov, na Hrvaškem smo po tržnem deležu z integracijo Croduxa prišli s 13 na 23 odstotkov. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Mrežo imate vzpostavljeno, torej želite prodajati elektriko na drobno?

Ideja je, da se vse, kar počnemo v Sloveniji, prekopira na Hrvaško. Če ne bi bilo regulacije, bi lahko bili hitrejši. Regulacija trga vstop upočasnjuje.

Ali se še vedno uporablja termin bencinska črpalka?

Bolj prodajno mesto. Na Hrvaškem smo letos opravili deset rekonstrukcij prodajnih mest, to je največ do zdaj. Novi formati prodajnih mest so zamišljeni drugače. Ni več samo trgovina, saj prostor za gostinsko ponudbo že presega trgovski del.

To sem videl letos v Zadru.

Ideja v teh objektih sledi naši strategiji, da želimo postati prva izbira za postanek na poti. Ta položaj želimo pridobiti tudi na Hrvaškem. Kupec se ustavi na prodajnem mestu in se spočije. V tem delu mu želimo ponuditi več kot nakup goriva ali trgovskega blaga. Želimo, da spije kavo in nekaj poje. Prodajna mesta so organizirana tako, da s partnerji ponujamo širši izbor hrane. Na Hrvaškem je naš partner na prodajnih mestih veriga restavracij Mc Donald's, imamo pa tudi lastno gostinsko ponudbo. S priključitvijo Croduxa v Petrol smo dobili ekipo z znanjem za upravljanje gostinstva, ki ga prej nismo imeli.

V prihodnosti bodo postanki vse daljši, ker bo vse več ljudi potrebovalo električne polnilnice za svoj avtomobil. Če prav razumem, je vaša ideja, da se uporabnik v tem času zabava?

Res je, želimo ponuditi nekaj tudi za voznika, ne samo za oskrbo vozila. Prilagodili smo razmerje med ceno in kakovostjo, temu namenjamo veliko pozornosti. Ponudba mora biti zanimiva. Hrana, ki jo ponujamo, mora biti kakovostna, okusna in taka, da je hitro postrežena.

To je zanimivo. Včasih ste se ukvarjali s tem, da je gorivo kakovostno, zdaj se ukvarjate tudi s hrano.

Še vedno se ukvarjamo s kakovostjo goriv. Na žalost moram povedati, da se je z regulacijo na vseh trgih, kjer smo prisotni, tema o kakovosti goriva umaknila. Naše podjetje seveda še vedno skrbi za kakovostno gorivo, imamo laboratorij z z zelo veliko znanja in v tem segmentu smo kot družba veliko naredili. Ni treba, da smo lažno skromni − kakovost goriva znotraj skupine je izredna. Prvi smo leta 2022 pridobili certifikat kakovosti EQTM za našo družino goriv Q-max. Dejstvo pa je, da v obdobju, ko je trg reguliran, kupci te prednosti ne pripoznajo. Te ideje ne moremo ustrezno plasirati na trg. Verjamem pa, da bo na področju kakovosti goriva tudi v prihodnje še veliko priložnosti.

Ali je treba prodajno mrežo v Sloveniji in na Hrvaškem sinhronizirati?

Sinhronizirati jo bo treba pravzaprav povsod, kjer smo prisotni. Cilj je, da sta ponudba blaga in storitev ter gostinska ponudba skupine Petrol, sicer lokalno prilagojeni, a poenoteni.

Na Hrvaškem delujete pod dvema blagovnima znamkama Petrol in Crodux. Ali se bosta obe blagovni znamki zlili?

Zaenkrat ostajata obe blagovni znamki, tako Petrol kot Crodux. Zakaj smo se tako odločili? Percepcija tako ene kot druge blagovne znamke je na hrvaškem trgu dobra. Že pri transakciji smo ugotovili, da so pri obeh blagovnih znamkah nekatere prednosti. Namen integracije je bil, da iz obeh svetov našim kupcem zagotovimo najboljše. V tem duhu smo vodili integracijo in spojitev obeh podjetij. Izluščili smo najboljše znanje, najboljše produkte, tudi v vodstveno strukturo smo umestili najboljše ljudi tako iz Petrola kot Croduxa.

Sem prav razumel, da ste na Hrvaškem obnovili deset prodajnih mest?

Res je, popolnoma smo jih obnovili. Ta zdaj delujejo pod blagovno znamko Petrol. Odločili smo se, da bo vse, kar bomo naredili na novo, delovalo pod blagovno znamko Petrol.

Pregledali smo segment v prodaji na drobno. To je kupcem blizu. Je pa velik del Petrola v segmentu B2B, torej prodaji med podjetji. V razvoj energetike, posebno proizvodnje elektrike na Hrvaškem veliko vlagate. Jasno tudi v Sloveniji. Kaj pripravljate?

Tranzicija v energetiko je znotraj strategije načrtovana in tej poti sledimo. Lastne rafinerije nimamo in za nas ni tako zelo pomembno, kateri energent poganja vozni park. Imamo celo paleto energentov: naftne derivate, zemeljski plin, elektriko. Investiramo tudi v prihodnost, v nove tehnologije. Če želimo biti na trgu prisotni, je nujno, da smo prisotni v fazi razvoja. Zato sodelujemo tudi v projektih vodika. Verjamemo, da je treba biti že zdaj prisoten, če ga bomo želeli nekoč v prihodnosti tudi prodajati.

Na Hrvaškem bomo do novega leta v omrežje vključili sedanjo največjo sončno elektrarno v regiji, ki ima 22 megavatov.

Kje pa ste jo umestili? V Sloveniji je umeščanje pogosto težava.

Na področju Knina. Na Hrvaškem smo leta 2017 odprli prvo vetrno elektrarno Glunča z močjo 30 megavatov. Leta 2022 smo odprli elektrarno Ljubač, to pomeni dodatnih 30 megavatov. Na tem področju Ljubača smo dobili dovoljenje za postavitev sončne elektrarne z 22 megavati, ki se zdaj končuje in daje v pogon. Kot skupina Petrol bomo imeli do konca leta približno 95 megavatov obnovljivih virov, kar nas uvršča med pomembne energetske družbe, ki se ukvarjajo z obnovljivimi viri.

Cilj je, da sta ponudba blaga in storitev ter gostinska ponudba skupine Petrol, sicer lokalno prilagojeni, a poenoteni. FOTO: Jure Eržen/Delo
Cilj je, da sta ponudba blaga in storitev ter gostinska ponudba skupine Petrol, sicer lokalno prilagojeni, a poenoteni. FOTO: Jure Eržen/Delo

Kaj pa Slovenija. Za vetrno energijo smo zelo zaprt prostor zaradi težav z umeščanjem objektov.

V Sloveniji investiramo v sončne elektrarne na strehah prodajnih mest. To je projekt Petrol Green. Letos bomo postavili sončne elektrarne na 102 prodajnih mestih. Skupna moč je nekoliko več kot pet megavatov. Cilj je, da si bomo zagotovili do 50 odstotkov samopreskrbe prodajnega mesta. To so torej energetsko učinkoviti projekti za lastno rabo, za skupino Petrol. Projekt solarizacije prodajnih mest želimo nadaljevati na hrvaškem trgu. Načrtujemo, da bi leta 2024 elektrarne začeli postavljati tudi na naših hrvaških prodajnih mestih.

Do zdaj smo veliko govorili o Sloveniji in Hrvaški, toda vaša podjetja so prisotna tudi v drugih državah regije, denimo v Srbiji. Imate v Srbiji kakšne projekte obnovljive energije v razvoju?

V Srbiji za zdaj nimamo nobenega projekta na tem področju. Imamo pa v zaključni fazi razvoja projekt vetrne elektrarne Dazlina na Hrvaškem, ki ima prav tako moč 30 megavatov. To želimo začeti graditi konec leta.

Če vse te elektrarne seštejemo, to ni več tako majhna proizvodnja.

Brez sončne elektrarne na območju Knina zdaj proizvajamo že približno toliko energije, kot je potrebujemo za preskrbo 46.000 končnih uporabnikov oziroma gospodinjstev.

To je več kot Kranj, ki ima 40.000 prebivalcev.

Če prištejemo solarne projekte, še več. Za skupino Atlantic smo končali projekt gradnje sončne elektrarne z močjo enega megavata, postavljena je na streho proizvodnega obrata za polnjenje vode Donat MG v Rogaški Slatini. Če bi to pretvorili v število končnih kupcev, pomeni približno 375 gospodinjstev oziroma eno vas.

Težko se izognemo temi o regulaciji trga na Hrvaškem. Omejevanje marž je bilo za Petrol stresno obdobje. Se je stanje na tem področju stabiliziralo?

Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem imamo načrtovano pravno pot, kako rešujemo pretekle zadeve. Sedanja regulirana marža je tam od junija 12,5 centa za liter goriva. Tolikšna marža nam omogoča, da kot družba pokrivamo vse stroške, česar prej nismo mogli. Kaže, da nam je uspelo z državo najti dialog.

Torej se bodo stvari uredile?

Verjamemo, da se bodo.

V regiji se marsikaj dogaja na trgu naftnih derivatov. MOL je v Sloveniji postal številka dve, Shell se je precej okrepil, nekatere lastniške zamenjave so bile tudi drugod, vi ste se okrepili na Hrvaškem. Na trgu brbota, kako vi ocenjujete svojo vlogo v spremenjenih okoliščinah?

Naša vizija je, da v Sloveniji ostanemo prva izbira na poti. Enako si želimo na Hrvaškem, zato načrtujemo veliko investicij v rekonstrukcijo prodajnih mest. Prihod MOL in Shell z vidika kupca pomeni, da bomo imeli dve veliki, močni blagovni znamki. Ocenjujemo, da je to za trg dobro. To je tudi dokaz, da konkurenčnost na trgu Slovenije in Hrvaške obstaja, kar je potrdila tudi odločitev evropske agencije za varstvo konkurence, ki je ti dve koncentraciji dovolila.

Se jih ne bojite?

Za vsako podjetje je dobro, da ima zdravo konkurenco. Samo konkurenca omogoča napredek in zdrav razvoj za vse nas, ki smo na trgu. Pred kratkim je bila narejena študija Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je pokazala, da so marže na trgih, na katerih posluje Petrol, torej tudi v Sloveniji in na Hrvaškem, pod povprečjem evropskih marž. To kaže, da je trg zelo konkurenčen in da deluje.

Poglejmo še druga pomembna področja. Prvo je digitalizacija. Kaj pomeni, če se digitalizira trgovec z energijo? Lahko opišete celotno verigo?

Letos poteka zelo velik in za Petrol zelo pomemben investicijski projekt, ker smo pridobili tudi subvencijo ministrstva za gospodarstvo. To je projekt digitalizacije oskrbovalne verige Oil & Gas, ki pomeni digitalizacijo celotnega procesa od nabave, logistike do prodaje derivatov. A to ni edini projekt, imamo jih še kar nekaj. Digitaliziramo celotno ponudbo za kupca, ki je v središču naše pozornosti. Ponuditi moramo vse napredne tehnologije od plačilnih instrumentov, mobilne denarnice, kartic, ponudbe na prodajnem mestu, kjer lahko brezstično opravite nakup goriva, naročite določeno storitev tako, da vas čaka na prodajnem mestu. Te storitve moramo razvijati in v prihodnje jih bo treba ponuditi tudi našim kupcem. Proučujemo celo uvedbo prodajnih mest brez posadke.

Na področju energetike je zadnja kriza pokazala, da so trgi ekstremno volatilni. Razmere na trgu so pokazale, da stabilnosti, kakršno smo poznali zadnjih deset let, ni več. Potreba po fleksibilnem uravnavanju vseh obnovljivih virov bo ena ključnih stvari digitalizacije v prihodnosti, in sicer tako za fizične uporabnike, ki bodo imeli lastno sončno elektrarno na strehi, kot na koncu za industrijske uporabnike. To sta dva segmenta, ki ju v duhu digitalizacije vidimo in za oba namenjamo veliko investicijskih sredstev.

Z vstopom na hrvaški trg imamo šestmilijonski kadrovski bazen. S to širitvijo smo tako lažje dobili tudi nekatere poklice in profile. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Z vstopom na hrvaški trg imamo šestmilijonski kadrovski bazen. S to širitvijo smo tako lažje dobili tudi nekatere poklice in profile. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Pravite, da je trg volatilen. Zdi se, da so se surove nafte lotili špekulanti, cena se bo morda še zvišala. Je za vas dražja nafta problem ali danost, s katero morate živeti?

Nimamo lastne rafinerije, kar pomeni, da višja cena nafte za nas pomeni dražji obratni kapital. Nižje cene destiliranih produktov so za nas bolj zaželene. Je pa tako, da je trg nafte, plina in tudi elektrike zelo občutljiv. Ponudba in povpraševanje delujeta. Cene elektrike in zemeljskega plina so bile lani zelo visoke, a so se pri plinu znižale. Niso še na ravneh pred krizo zaradi covida-19, še vedno so zelo volatilne, a so vendarle precej nižje. Tudi cene elektrike so se umirile in so prav tako nižje. Kar zadeva naftne derivate so cene poskočile. Na dvig vpliva napoved Opeca, da bo proizvodnja manjša, tudi Rusija proizvaja manj.

Zelena transformacija je dejstvo. ESG, ki pomeni upoštevanje okoljskih, družbenih in upravljavskih vidikov pri poslovanju podjetij, lahko jemljemo kot floskulo, ki se lepo sliši, lahko pa se upoštevanja teh dejavnikov resno lotimo. Kje je tu Petrol, kako se spreminjate, kam vlagate?

Letos smo pridobili bonitetno oceno ESG, smo ena prvih delniških družb v Sloveniji, ki ima to oceno. Na ta dosežek smo ponosni. Zakaj je bonitetna ocena z vidika Petrola pomembna? Po eni strani je to ogledalo družbe, ocenjena so vsa področja, poročilo je narejeno. Vemo, kakšni so kazalniki, ki jih živimo danes. Precej bolj transparentno smo si določili kazalnike za prihodnost, katere ukrepe moramo kot družba izvesti, da bomo v tem obdobju, ki smo si ga postavili za cilj, zmanjšali ogljični odtis in bomo bolj trajnostni. Tudi trajnostno poročilo, ki smo ga letos izdali, je pripravljeno skladno s standardi ESRS, kar pomeni, da smo poleg ciljev definirali tako kazalnike uspešnosti in ukrepe kot tudi odgovornosti za njihovo izvajanje. Z vidika družbe imamo ustrezen pregled, podatke in vemo, kaj je treba narediti, da se bomo izboljšali. Z vidika Petrola je bonitetna ocena pomembna, saj bomo z njo na finančnem trgu, kjer iščemo vire, imeli lažji dostop do njih in ugodnejše financiranje.

Ali je res, da finančne institucije zahtevajo zeleno boniteto?

To bo vse bolj pomembno in gospodarske družbe bodo to oceno potrebovale.

Torej to ni nekaj, kar je moderno, ampak ima širši smisel?

Ima širši smisel v prihodnosti. Temu bo treba slediti. Dosegli smo 56 točk. Kaj to pomeni? Naša podjetja iz panoge, s katerimi se primerjamo, so v povprečju dobila bonitetno oceno 54.

Ali od vaših partnerjev pričakujete, da vam bodo sledili?

Res je, tudi sami bodo morali skozi te postopke. Pomembno je, kakšen odtis ima celotna veriga.

Kako je z e-mobilnostjo v praksi − imate električni vozni park?

Imamo, vse večjega. Čedalje več je zamenjav v električna vozila. Gradimo polnilnice. Zdaj jih imamo v lasti oziroma upravljanju več kot 470 na vseh trgih, na katerih smo prisotni z mrežo prodaje na drobno. Elektrifikacija je tukaj in tega trenda ni mogoče ustaviti. Znotraj strategije je naš načrt postaviti polnilnice v tempu, ki bo sledil rasti prodaje električnih vozil.

Načrtujete polnilno infrastrukturo zgolj na sedanjih bencinskih servisih ali boste stopili iz svoje mreže tudi k drugim partnerjem?

Lastno mrežo bomo vzpostavili povsod, kjer bo to smiselno. Barje sever in jug sta dve prodajni mesti v izgradnji, tudi prodajni mesti prihodnosti. Taka prodajna mesta bodo predpriprava za e-mobilnost. V prvi fazi bomo imeli štiri ultra hitre polnilnice, jih bomo pa lahko dodajali, kot bo potrebno. Dodajali bomo lahko tudi druge energente prihodnosti: LNG (utekočinjeni zemeljski plin), CNG (stisnjeni zemeljski plin) in vodik. Tudi na avtocestnem omrežju zaznavamo potrebo po postavitvi električnih polnilnic. V tranzitu jih torej potrebujemo. Prav tako polnilnice gradimo v sodelovanju s partnerji na drugih lokacijah, kot so trgovski centri, letališče in tudi na dvoriščih industrijskih uporabnikov. Tu sami sebe vidimo kot pomembnega partnerja v tranziciji.

Ker poslujete v Sloveniji in na Hrvaškem, dobro poznate obe poslovni okolji.

Z nakupom Croduxa in integracijo družbe smo sprejeli novo organizacijo, smo funkcijsko organizirano podjetje. V poslovnih procesih, v delovanju podjetja − čeprav smo na dveh trgih in imamo dve pravni osebi − delujemo kot en trg. Nekatere funkcije so za oba trga pokrite iz Slovenije, druge pokrivamo iz Hrvaške za oba trga. Zakaj je to pomembno? Z vstopom na hrvaški trg smo nenadoma dobili šestmilijonski kadrovski bazen. Kadrovski bazen smo razširili ter nekatere poklice in profile lažje dobili. Omogočamo, da si ljudje sami izbirajo, kje bodo delali in živeli na Hrvaškem ali Sloveniji.

To je bilo še nedolgo tega nepredstavljivo …

Vedeli smo, da z vstopom v schengensko območje meje ne bo več, imamo isto valuto, ostala pa sta dva, sicer podobna jezika. Zaposlenim tako na Hrvaškem kot v Sloveniji smo omogočili tečaje slovenščine in hrvaščine, cilj pa je bil, da dosežemo raven znanja, ko ne bo zelo pomembno, v katerem jeziku je sestanek. Vsi moramo razumeti, kaj sta vsebina in tema sestanka. To smo dosegli.

Torej se ne pogovarjate v angleščini?

Ne, ni te potrebe. Če sestanki potekajo v jezikih, ki so utečeni, so bolj konstruktivni, lažje rešujemo težave.

To je kar uspeh. Torej lahko vodite podjetje tako iz Ljubljane kot iz Zagreba?

Med Slovenijo in Hrvaško ni neke značilne razlike v poslovni kulturi ali razlik v delovanju. Meje so se zabrisale, marsikateremu sodelavcu je postala pisarna v Zagrebu bližja kot v Ljubljani, marsikdo dejansko dela kar v Zagrebu. Sama sem bila do pred kratkim enkrat na teden v Zagrebu v pisarni.

Slovenija in Hrvaška delujeta enotno. Prisotni ste še v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Kako pa se ta trga vpenjata v strukturo?

Delujemo v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Črni gori, s Kosova smo se leta 2020 umaknili. Funkcijska organizacija se seli naprej, na vse te trge vstopamo enovito in celovito. Sta pa Slovenija in Hrvaška po velikosti mreže, številu zaposlenih in seveda tudi po obsegu poslovanja največja. Na teh dveh trgih je zaposlenih več kot 5500 sodelavcev od skupaj 6300. Srbija je vsekakor trg, na katerem vidimo veliko priložnosti. To imamo tudi v strategiji.

Do kdaj velja sedanja strategija?

Do leta 2025. Intenzivno pripravljamo strategijo do leta 2030. Načrtujemo, da bomo dokument lahko sprejeli prihodnje leto.

Kje vidite Petrol leta 2030?

Želimo biti prvo energetsko podjetje v regiji.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine