Slovenski razvojni model se bo počasi izpel, potrebujemo novega

V spreminjajočih se globalnih razmerah Slovenija potrebuje novo razvojno politiko, da bo ohranila blaginjo tudi v prihodnosti. To je ugotovitev številnih dogodkov v tem tednu, na katerih nastopajo predstavniki gospodarstva, akademske in raziskovalne sfere ter drugih ustanov.

Potem ko smo v Delu prejšnji teden v seriji člankov opozorili na strukturne spremembe, od demografskih trendov in tehnološkega razvoja do vse hujše azijske konkurence, in potrebo po novi razvojni politiki, je to ugotovitev ob komentarju uvrstitve Slovenije na nezavidljivo 46. mesto na lestvici globalne konkurenčnosti IMD podčrtal direktor Inštituta za ekonomska raziskovanja Damjan Kavaš, s tem pa so se strinjali tudi govorci posveta z gospodarstvom, ki sta ga organizirala Svet za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) ter Inženirska akademija Slovenije.

SAZU bo po nizu dogodkov pripravil predlog za nov razvojni model, ki naj bi ga predstavili oktobra.

»Razvojni model, na katerem temelji naša blaginja, se bo počasi izpel,« je na posvetu dejal Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj. Ta je med drugim opozoril na »brutalno konkurenco«, saj se pritisk na slovensko gospodarstvo povečuje, in na neugodne demografske trende, saj vsako leto s trga dela izgubimo za eno občino Kočevje zaposlenih, skoraj 5000.

V delo moramo aktivirati vse, ki jih lahko, denimo tudi mlade in starejše ter žene priseljencev. Če bi imeli pri tem take rezultate kot najbolj uspešni, bi imeli 100.000 več ljudi na trgu dela. Moramo biti tudi atraktivni za visokoizobražen kader, tudi z davčnim prestrukturiranjem, ter avtomatizirati vse, kar se da, je naštel Wostner.

»Ključen je dvig produktivnosti, brez tega se ne izide nobena enačba. Treba je povečati investicije v kadre, v bolj prodorne inovacije, podpreti inovacijski ekosistem, država mora biti bolj odzivna in vitka. Preiti moramo v družbo, temelječo na znanju in ustvarjalnosti.«

Opozorila o alarmantnih trendih: država potrebuje novo razvojno politiko

Sonja Šmuc iz Dewesofta je analizirala pet dokumentov o razvoju Slovenije in ugotovila visoko ujemanje pri prepoznavanju ključnih ovir in izzivov. Med temi je naštela nizko produktivnost in dodano vrednost, neaktivnost delovnosposobnega prebivalstva, nepovezanost izobraževanja in trga dela, neučinkovitost javne uprave in pravosodja, nestimulativno davčno politiko, zaostajanje pri infrastrukturi …

Naša težava ni, da ne bi poznali izzivov in potrebnih ukrepov. Težava je, da manjka krovni povezovalni mehanizem, institucionalni okvir, ki bi poskrbel, da bi se ukrepi udejanjili, je dejala Sonja Šmuc in dodala: »Sama takega mehanizma ne vidim nikjer drugje kot v kabinetu predsednika vlade.«

Nekdo mora namreč imeti roko nad cilji, ukrepi, odgovornostmi in sredstvi. Kot ovire pri implementaciji ukrepov je, denimo, izpostavila, da je ključni kazalnik uspešnosti v državni upravi odstotek porabljenih sredstev, redkeje pa dejanski rezultati, neusklajenost med resorji, pogoste spremembe zakonodaje brez presoje učinkovitosti povzročajo nepredvidljivost, razvojne dokumenti pa ne preživijo menjave vlad ...

Gospodarstvo: brez koraka naprej bomo nazadovali

Tudi v gospodarskih združenjih, povezanih v Gospodarski krog, poudarjajo nujnost ukrepov za večjo inovativnost, hitrejšo digitalno in zeleno preobrazbo, davčno razbremenitev dela, odpravo birokratskih ovir ter boljše upravljanje javnih storitev. Ključni so tudi zagon kapitalskega trga, privabljanje tujih investicij in stabilno zakonodajno okolje. Potrebni so dolgoročna strategija za dvig konkurenčnosti, nadgradnja pokojninskega sistema ter boljše upravljanje domačega kapitala.

»Na GZS že ves čas opozarjamo in podajamo predloge, kako izboljšati poslovno okolje v najpomembnejših segmentih delovanja podjetij, kjer nikakor nismo konkurenčni, kar rezultati lestvice konkurenčnosti IMD ponovno potrjujejo,« je uvrstitev Slovenije komentiral Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.

Ceno za neukrepanje bomo plačevali vsi

Benjamin Jošar, predsednik upravnega odbora Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov, je ocenil, da je mednarodna konkurenčnost za majhno državo, kot je Slovenija, izjemno pomembna: »Želim si, da sprejmemo strategijo razvoja mednarodne konkurenčnosti države, podobno, kot že imamo in izvajamo strategijo razvoja trga kapitala. Taka strategija bi morala vsebovati jasno zavezo in konkretne korake, kako bi Slovenija v petih letih prišla med dvajset mednarodno gospodarsko najkonkurenčnejših držav.«

Blaž Brodnjak, predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije in predsednik uprave NLB, je izpostavil hitrospreminjajoče se geopolitične razmere: »Varnost v Evropi ni več nekaj samoumevnega, temveč je čez noč postala izjemo krhka dobrina in ključna prioriteta, če želimo nasloviti izzive demografskega in zelenega prehoda. Slovenija je ob tem ena izmed najbolj odprtih ekonomij na svetu in z enormnim potencialom za nadaljnji razvoj, vendar pa našo konkurenčnost dušijo preobsežna regulacija, dolgotrajnost in nepreglednost administrativnih postopkov ter nepredvidljivo davčno in pravno okolje.«

»Ekonomski kazalniki razvoja Slovenije kažejo, da smo v celoti zanemarili ekonomski vidik razvoja, na kar nas tudi letos opozarja lestvica konkurenčnosti IMD, po kateri je Slovenija v zadnjih dveh letih drastično zdrsnila za kar osem mest. Poleg tega smo v Sloveniji v letošnjem letu priča tudi upadu gospodarske rasti, kar pomeni, da je skrajni čas, da vlada svojo ekonomsko politiko spremeni in jo obrne v pravo, torej v pozitivno smer,« pa je poudarila predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah.