Bi morala biti ECB bolj agresivna?

Evropska centralna banka (ECB) se v trenutku gospodarske negotovosti sooča z nujo po odločnem ukrepanju, da bi preprečila zdrs območja z evrom v stagnacijo. V trenutnih razmerah je pomembno, da pokaže odločnost pri stabilizaciji gospodarstva, saj se gospodarske razmere v Evropi poslabšujejo, tveganje recesije pa zaradi negotovosti v čezatlantskih odnosih narašča.

Trgovinske napetosti, ki jih je povzročil ameriški predsednik Donald Trump, povečujejo tveganja za globalno recesijo in nestanovitnost na finančnih trgih. Vsi ti pretresi pa niso dovolj, da bi prepričali ECB, da bi v svojem ukrepanju postala bolj odločna. Kljub temu da ECB želi vzbujati občutek, da ima situacijo pod kontrolo, se med vlagatelji poraja vprašanje, ali bo vztrajanje ECB na poti k previdnemu pristopu rezanja obrestnih mer zadoščalo za učinkovito stabilizacijo gospodarstva.

Vsekakor ne moremo reči, da v Frankfurtu bankirji centralne banke ne vedo, kaj delajo, a kljub temu težko spregledamo podatke, ki v zadnjem času kažejo na poslabšanje gospodarskih razmer in zaupanja potrošnikov.

Vid Pajič, Triglav skladi Foto Jernej Lasic Jernej Lasic

Nemško gospodarstvo kot (za zdaj še) gonilna sila območja z evrom se sooča z velikimi težavami. Gospodarska pričakovanja so se glede na meritve indeksa ZEW drastično znižala (s +51,6 na –14 točk). Negativnost se odraža tudi v napovedih gospodarske rasti za Nemčijo, ki se je za letošnje leto znižala z 0,8 na pičlih 0,1 odstotka. Možnost recesije v Nemčiji v letošnjem letu znaša že skoraj 50 odstotkov in razmere niso rožnate niti v preostalih evropskih državah. Dodatno v Evropi pada povpraševanje po posojilih, kar kaže na splošno poslabšanje monetarnih razmer. Ne gre pa pozabiti tudi vse močnejšega evra, ki izvozno naravnanim gospodarstvom povzroča dodatne skrbi. Ta je na primer v zadnjih mesecih v primerjavi z ameriškim dolarjem narasel za deset odstotkov. Z močnejšim nižanjem obrestnih mer bi ECB pozitivno vplivala tudi na te skrbi.

Inflacija ni ključni problem

Ne morem mimo občutka, da se ECB, na škodo gospodarstva, preveč osredotoča na tveganje inflacije, ki v tem trenutku ni ključni problem. Inflacija ostaja blizu cilja dveh odstotkov, medtem ko se deflacijski pritiski v državah, kot sta Francija in Italija, vse bolj krepijo. Čeprav ECB okleva s krepkejšim zniževanjem obrestnih mer zaradi strahu pred inflacijo, je trenutno pomembneje pomagati gospodarstvu in se odločneje izogniti tveganju recesije kot pa ohranjati strah pred inflacijskim učinkom.

Za učinkovito monetarno politiko, v časih, ko se čezatlantski odnosi postavljajo na glavo, ni dovolj, da ECB zgolj sledi podatkom, ki v večini kažejo stanje za nazaj, in previdno čaka na naslednji ekonomski pregled. Namesto tega bi morala zavzeti proaktivni pristop in se odločneje odzvati na spremembe v gospodarskem okolju. Tako bi okrepila zaupanje v svojo sposobnost obvladovanja kriz, krepila bi pogajalski položaj EU ter prispevala k stabilnosti evropskega gospodarstva. Če ECB ne bo pravočasno reagirala, tvega, da bo območje z evrom znova zdrsnilo v obdobje dolgotrajne stagnacije, kar bi lahko imelo resne posledice za celotno evropsko gospodarstvo in bi na koncu terjalo še močnejše ukrepe, kot če se odzovejo zdaj.