Cena zlata danes spet dosegla nov rekord
Plemenita kovina postaja zelo iskana naložba v negotovih časih, zato je vse bliže zgodovinskemu mejniku 2000 dolarjev za unčo.
Odpri galerijo
Negotovost zaradi koronavirusa in geopolitične napetosti so letos ceno zlata zvišale za kar 30 odstotkov. FOTO: Jung Džeon Dže/AFP
Ljubljana – Negotove razmere v svetovnem gospodarstvu in pomanjkanje zanesljivih naložb še naprej krepijo vrednost zlata, ki je danes v trgovanju na azijskih borzah doseglo novo rekordno vrednost 1990 dolarjev za unčo (31,1 grama). Po delni okrepitvi dolarja je sicer vrednost zlata za malenkost upadla, a samo vprašanje časa je, kdaj bo presegla psihološki mejnik 2000 dolarjev za unčo.
Cena zlata se je sicer letos zvišala že za 30 odstotkov, naložbe vanj pa spodbujajo tudi rekordno nizke obrestne mere in tudi relativno šibak dolar, kar plemenito kovino dela bolj dostopno za imetnike evra in drugih glavnih svetovnih valut. Dodatni razlogi za naložbe v zlato kot varno zatočišče so širjenje epidemije covida-19, vse slabši novi gospodarski podatki za razvite države, napetosti med ZDA in Kitajsko ter pričakovano razrahljana denarna politika glavnih svetovnih centralnih bank.
Poleg tega je zlato globalna valuta in sredstvo za ohranjanje vrednosti z bogato tradicijo in zgodovino, njegova cena dolgoročno raste, v prid pa mu gre tudi dejstvo, da po njem zdaj povprašujejo tudi same svetovne centralne banke. Vse to so pomembni dejavniki, ki naj bi poganjali povpraševanje po zlatu tudi v prihodnje. Po projekcijah investicijske banke Goldman Sachs naj bi se zato cena rumene kovine vzpenjala še naprej in se v prihodnjih 12 mesecih zvišala še za dodatnih 15 odstotkov, na več kot 2300 dolarjev za unčo.
Ne glede na to, kakšen bo razplet koronakrize in kako hitro bo gospodarsko okrevanje, pa so analitiki prepričani, da bo epidemija imela trajne pozitivne učinke na trg zlata in bo okrepila vlogo plemenite kovine kot alternative za ohranjanje vrednosti v naložbenih portfeljih.
Da zlato postaja vse bolj strateška naložba, kaže tudi čedalje večje trgovanje z njim. Posredniki na newyorški borzi Comex, kjer trgujejo z izvedenimi finančnimi inštrumenti in opcijami za žlahtne kovine, so tako prejšnji teden opravili največjo dnevno transakcijo v zgodovini, saj sta lastnike zamenjali kar 102 toni zlata.
Analitiki v sedanjih razmerah pričakujejo tudi nadaljnji porast povpraševanja po drugih žlahtnih kovinah, vključno s srebrom, katerega cena naj naj bi se zvišala v letu dni za 36 odstotkov, na vsaj 30 dolarjev za unčo.
Cena zlata se je sicer letos zvišala že za 30 odstotkov, naložbe vanj pa spodbujajo tudi rekordno nizke obrestne mere in tudi relativno šibak dolar, kar plemenito kovino dela bolj dostopno za imetnike evra in drugih glavnih svetovnih valut. Dodatni razlogi za naložbe v zlato kot varno zatočišče so širjenje epidemije covida-19, vse slabši novi gospodarski podatki za razvite države, napetosti med ZDA in Kitajsko ter pričakovano razrahljana denarna politika glavnih svetovnih centralnih bank.
Možen vzpon na 2300 dolarjev
Poleg tega je zlato globalna valuta in sredstvo za ohranjanje vrednosti z bogato tradicijo in zgodovino, njegova cena dolgoročno raste, v prid pa mu gre tudi dejstvo, da po njem zdaj povprašujejo tudi same svetovne centralne banke. Vse to so pomembni dejavniki, ki naj bi poganjali povpraševanje po zlatu tudi v prihodnje. Po projekcijah investicijske banke Goldman Sachs naj bi se zato cena rumene kovine vzpenjala še naprej in se v prihodnjih 12 mesecih zvišala še za dodatnih 15 odstotkov, na več kot 2300 dolarjev za unčo.
Epidemija bo okrepila vlogo zlata
Ne glede na to, kakšen bo razplet koronakrize in kako hitro bo gospodarsko okrevanje, pa so analitiki prepričani, da bo epidemija imela trajne pozitivne učinke na trg zlata in bo okrepila vlogo plemenite kovine kot alternative za ohranjanje vrednosti v naložbenih portfeljih.
Da zlato postaja vse bolj strateška naložba, kaže tudi čedalje večje trgovanje z njim. Posredniki na newyorški borzi Comex, kjer trgujejo z izvedenimi finančnimi inštrumenti in opcijami za žlahtne kovine, so tako prejšnji teden opravili največjo dnevno transakcijo v zgodovini, saj sta lastnike zamenjali kar 102 toni zlata.
Analitiki v sedanjih razmerah pričakujejo tudi nadaljnji porast povpraševanja po drugih žlahtnih kovinah, vključno s srebrom, katerega cena naj naj bi se zvišala v letu dni za 36 odstotkov, na vsaj 30 dolarjev za unčo.
