Cinkarna Celje prehaja v elitno borzno kotacijo

Šef Ljubljanske borze Aleš Ipavec meni, da je prehod Cinkarne v prvo kotacijo dobra novica za kapitalski trg.
Fotografija: FOTO: Mavric Pivk/Delo
Odpri galerijo
FOTO: Mavric Pivk/Delo

Cinkarna Celje z današnjim dnem prehaja iz standardne v prvo kotacijo Ljubljanske borze. Predsednik uprave Cinkarne Celje Aleš Skok pričakuje, da bo delnica družbe s tem še bolj zanimiva za vlagatelje, kot je bila doslej.

image_alt
Cinkarna Celje načrtuje rast prodaje ob nižjih cenah


Prestop celjske družbe v elitno kotacijo je pohvalil tudi predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec, ki meni, da je ta korak dobra novica za celoten kapitalski trg, saj bo to pritegnilo nove vlagatelje.

Skok je na okrogli mizi, ki jo je pripravila Ljubljanska borza, dejal, da od prehoda v najbolj elitno kotacijo pričakuje, da bodo odslej bolj vidni za vlagatelje, da bodo zavezani poročanju po mednarodnih računovodskih standardih, da bodo bolj zanimivi za tuje vlagatelje in da bo izboljšalo ugled Cinkarne Celje.
 

Burno leto


Poslovanje v lanskem letu je Skok označil za burno. Po dobrem začetku leta so se v drugem četrtletju soočali s padcem prodaje in dumpinško konkurenco s Kitajske, nato so se razmere izboljševale in v zadnjem kvartalu se je povpraševanje po titanovem dioksidu povečalo in še raste. Kot ga je razumeti, je rast povpraševanja po tem produktu v Aziji zmanjšala pritisk na evropski trg, podražil pa se je tudi transport. »Tako, da bomo leto zaključili odlično,« je dejal Skok.

NLB je začela na borzi kotirati leta 2018. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
NLB je začela na borzi kotirati leta 2018. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Delnica NLB je bila v prvo kotacijo Ljubljanske borze uvrščena pred dobrima dvema letoma, država pa je prek borze prodala tri četrtine banke razpršenim lastnikom. »Za nas je to kot življenje na drugem planetu,« je ta korak ocenil prvi mož NLB Blaž Brodnjak. Pojasnil je, da se je banka s privatizacijo otresla omejitev, ki jih je prej imela zaradi prejete državne pomoči, kar ji omogoča soočanje s konkurenti v regiji.
 

NLB kot dober model


Prav model privatizacije oziroma prodaje NLB je označil kot idealnega, saj ključni lastnik ohranja svoj vpliv prek četrtinskega deleža, preostalo lastništvo pa je razpršeno in družba lahko dostopa do svežega denarja prek kapitalskega trga. Brodnjak meni, da bi to lahko bil tudi model za prenos lastništva v družinskih podjetjih, namesto da se jih prodaja multinacionalkam: »To bi omogočilo monetizacijo 75 odstotkov podjetja, prvotni lastnik bi obdržal četrtinski delež, upravljanje podjetja pa prepustil profesionalcem. S takim modelom lahko zagotovimo, da podjetje ostane lokalni šampion.«

Ekonomist dr. Igor Masten je ocenil, da so slovenski podjetniki na tem področju še vedno zelo konservativni, zardi česar tudi ne dobijo pravega zaleta. Spomnil je, da velike uspešne mednarodne zgodbe niso v večinski lasti ustanoviteljev. Da se podjetja soočajo z nasledstvenimi težavami, je potrdil tudi Ipavec: »Ohranjanje lastništva v svojih rokah za vsako ceno je slabo.« Opaža, da malim in srednjim podjetjem marsikdaj primanjkuje znanja o možnih načinih lastniškega izstopa.
 

Komentarji: