Delničarjem 29 milijonov, nadzornikom nič višjih plač

Delničarji Luke Koper bodo konec avgusta prejeli za skupaj 29,4 milijona evrov dividend, nadzorniki pa si niti po osmih letih od zadnjega povišanja ne bodo smeli povišati plačil in sejnin za delo v nadzornem svetu.

To so glavne odločitve torkove skupščine delničarjev, kjer je glavno besedo imela Republika Slovenija oziroma predstavniki Slovenskega državnega holdinga, ki skupaj s Kapitalsko družbo obvladujejo 67-odstotni delež delnic koprskega logista.

Na skupščini delničarjev Luke Koper so podelili razrešnico članom uprave in nadzornega sveta za poslovno leto 2024 in odločili, da vsaka delnica prinaša delničarjem po 2,1 evra bruto, to je pet odstotkov več kot leto prej. Pri tem so spoštovali veljavno dividendno politiko družbe iz leta 2023, da se za izplačilo dividend nameni do 50 odstotkov na leto ustvarjenega čistega dobička družbe v predhodnem poslovnem letu

 Luka je v lanskem letu ustvarila 59,3 milijona evrov čistega dobička. Ob koncu leta je imela za 45,5 milijona evrov bilančnega dobička, zato je dobrih 16 milijonov evrov ostalo nerazporejenih.

So pa večinski delničarji (predstavniki države in SDH) zavrnili predlog, po katerem naj bi članom nadzornega sveta povišali sejnine in plačila za opravljanje funkcije nadzornika. SDH je decembra lani sicer sprejel nova priporočila o prejemkih nadzornikov, po katerih bi imeli tudi nadzorniki Luke Koper pravico do osnovnega plačila za opravljanje funkcije do 21.000 evrov bruto na leto in 360 evrov bruto za sejnino.

Ker so višino sejnin in plačil v Luki Koper zadnjič določili decembra 2017, so pričakovali uskladitev teh plačil, vendar je SDH glasoval proti. Sicer pa so luški nadzorniki lani prejemali od 20.000 do 30.000 evrov bruto za plačila in sejnine (z delom v komisijah). Skupaj so v letu 2024 za vsa plačila devetim nadzornikom odšteli 256.399 evrov, v letu 2023 celo več (274.931 evrov bruto). Štiričlanska uprava pa je v letu 2024 skupaj z nagradami in bonitetami prejela 863.000 evrov bruto izplačil.

V Luki Koper z rekordnimi vlaganji. Foto Jože Suhadolnik

Rekordna vlaganja Luke Koper

Predsednica uprave Nevenka Kržan je ocenila lansko poslovno leto kot zelo uspešno, in to kljub zaostrenim razmeram na svetovnem trgu zaradi nemirov na Bližnjem vzhodu. Kljub temu so v Luki ohranili vse tri redne ladijske servise z Daljnega vzhoda in letos dodali še četrtega, ladjarja Hapag-Lloyd. Tako so lani ustvarili za 330 milijonov evrov prihodkov, šest odstotkov več, in 60 milijonov čistega dobička, kar je sedem odstotkov več kot leto prej.

Na vse večji pretovor severnojadranskih pristanišč vplivata še dva vzroka. Zaradi ameriških carin Kitajska preusmerja del svojega izvoza iz ZDA na evropske trge. Drugič pa zaradi prevelike zasedenosti severnoevropskih pristanišč, pomanjkanja delovne sile in zasedenosti železniških povezav tudi na severu Evrope.

Nevenka Kržan, predsednica uprave Luke Koper. Foto Luka Koper

Nevenke Kržan zato za bližnjo prihodnost ne skrbi pomanjkanje posla, saj je tovora trenutno več, kot ga lahko obdelajo logistične verige iz severnojadranskih pristanišč. Luka Koper je v zgodovinskem investicijskem zagonu. To je ugotovil tudi mali delničar Viktor Udovič, ki je bil dolga leta desna roka legendarnega luškega direktorja Bruna Koreliča, ki kljub 85 letom še zmeraj vodi obiske po Luki Koper in trdi, da koprski terminalist še nikoli ni toliko vlagal v svoj razvoj kot zdaj.

Do leta 2030 naj bi Luka investirala za več kot 800 milijonov evrov. Prav zaradi gospodarskih stikov s Srednjega in Daljnega vzhoda in rekordnih investicij v Luko Koper se vodstvo ne boji prihodnosti. Še največ skrbi posvečajo prevoznosti slovenskih železnic in cest. Še leta 2017 je iz Luke Koper peljalo (ali pripeljalo) kar 23.800 vlakov, lani jih je samo 20.300. Če je tedaj na leto v Luko pripeljalo 300.000 tovornjakov, jih je bilo lani že 454.000.

Trst napovedal 316-milijonsko naložbo v osmi pomol

Tudi sosednji pristanišči ne počivata na lovorikah. Na Reki bosta Maersk in Enna Logic konec leta odprla nov kontejnerski terminal (investicija je 380 milijonov evrov). V Trstu pa so prav v ponedeljek začeli veliko javno razpravo o večjih vlaganjih v osmi pomol, ki bo zrasel ob nekdanji železarni v Škednju (del Trsta).

Osmi pomol bo namenjen predvsem kontejnerjem. Na 17 hektarih površine bodo investirali 316 milijonov evrov, od tega bo italijanska država namenila 206 milijonov evrov, 110 milijonov pa družba HHLA, katerega ustanovitelja sta mesto Hamburg in švicarski ladjar MSC.

Na tem pomolu bo prostora za pretovor 450.000 zabojnikov na leto, dolgoročno pa naj bi na tem mestu lahko pretovorili 1,6 milijona kontejnerjev na leto. Še pomembneje je, da načrtujejo ob osmem pomolu tudi tovorno železniško postajališče, kjer bodo lahko sestavljali 750 metrov dolge vlake (česar v Kopru ne morejo). Dela naj bi začeli leta 2026 in jih dokončali v letu 2029.