ECB sklenila, da pusti obrestne mere nespremenjene vsaj do začetka 2020

Svet ECB, ki ga vodi Mario Draghi, ne pričakuje sprememb obresti še vsaj do konca 2019 in še malo dlje, ECB bo še naprej skrbela za refinanciranje in ohranjanje likvidnosti.   
Fotografija: ECB očitno v osemletnem mandatu Maria Draghija – izteče se konec oktobra letos – ne bo niti enkrat dvignila obrestnih mer. FOTO: AFP
Odpri galerijo
ECB očitno v osemletnem mandatu Maria Draghija – izteče se konec oktobra letos – ne bo niti enkrat dvignila obrestnih mer. FOTO: AFP

Ljubljana – Svet Evropske centralne banke (ECB), ki ga vodi Mario Draghi, je danes sklenil, da pusti obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita nespremenjene na ravni 0,00 odstotka, 0,25 odstotka oziroma −0,40 odstotka.

ECB pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ostale na sedanji ravni še vsaj do konca leta 2019 in še malo dlje, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se zagotovi nadaljnje vzdržno približevanje inflacije na raven pod dvema odstotkoma, a blizu te meje, v srednjeročnem obdobju.

V ECB izpostavljajo, da geopolitični dejavniki, protekcionistične grožnje in težave razvijajočih se držav nižajo tudi rast v evrskem območju. Na drugi stran se njegova odpornost zvišuje za rastjo zaposlovanja in plač, ki zvišujejo pritiske na sicer še vedno dokaj nizko inflacijo.


Spodbujevalna denarna politika


V takih razmerah je še vedno potrebna zadostna spodbujevalna denarna politika, ki bi zagotavljala ugodne pogoje financiranja in podpirala gospodarsko rast in s tem omogočila, da stopnja inflacija ostane na vzdržni poti do cilja ECB, to je, da je blizu, a pod dvema odstotkoma, je izpostavil Draghi in napovedal nadaljevanje dolgoročnih operacij refinanciranja. Z njimi naj bi zagotovili nadaljnja ugodna bančna posojila in dostop do financiranja za manjša in srednje velika podjetja..

ECB tako namerava še naprej v celoti ponovno investirati glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa obveznic, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bo se začel dvigovati ključne obrestne mere. Vsekakor pa namerava to početi tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika, je napovedal prvi mož evropske denarne oblasti. Napovedal je tudi tretjo serije usmerjenih operacij dolgoročnega financiranja (TLTRO III), pri čemer bodo cena in ostali tehnični pogoji določeni na eni izmed naslednjih sej sveta ECB.
 

Vasle: ključno je, da je ECB pripravljena prilagoditi vse inštrumente


»Ključno  je – kar smo člani Sveta ECB na tokratni seji posebej izpostavili – da je ECB pripravljena prilagoditi vse svoje instrumente z namenom zagotoviti, da se bo inflacija še naprej približevala inflacijskemu cilju na vzdržen način. Pri tem bomo upoštevali predvsem dve skupini dejavnikov, in sicer učinkovitost transmisije denarne politike preko bank ter makroekonomske razmere,« je po seji sveta izjavil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

Ob tem je še dodal, da so člani sveta v  razpravi o usmeritvah denarne politike» soglašali tudi glede pomembnosti koordinacije ekonomskih politik. Za njihovo učinkovito delovanje je, poleg ukrepov denarne politike, o katerih smo razpravljali, potreben večji prispevek fiskalne politike in politike strukturnih reform. Le tako bi zagotovili višjo potencialno rast in zmanjšali občutljivost na prihodnje šoke.«
 

Obrestne mere na ničli že tri leta


Evropska centralna banka s sedežem v Franfurtu sicer svoje ključne obrestne mere za refinanciranje trendno niža že od finančne krize leta 2009. Vmes jih je, ob zaključku mandata prejšnjega predsednika Jeana-Claudea Tricheta, epizodno in precej neposrečeno dvignila poleti 2011 – in s tem pripomogla k razvoju recesije v obliki črke W. Kasneje pa jih je še naprej nižala in jih pred tremi leti spustila na nič odstotkov, kjer so še zdaj in bodo po zdajšnjih napovedih ostale še vsaj na začetku leta 2020.

Infografika Delo Foto Delo
Infografika Delo Foto Delo


Kdo bo nasledil Draghija


Šestčlanski izvršilni odbor ECB je sicer letos tudi pred pomembnimi kadrovskimi spremembami: maja odhaja glavni ekonomist Peter Praet (nasledil ga bo Irec Philip Lane), konec oktobra pa še karizmatični predsednik Mario Draghi; kdo ga bo nasledil, se še ugiba, kot največja favorita pa se omenjata predsednik nemške Bundesbank Jens Weidmann in nekdanji finski guverner Erkki Liikanen.

Draghijev naslednik bo v vsakem primeru imenovan po evropskih volitvah, po mnenju poznavalcev pa najbolj verjetno proti koncu poletja. Glede na zdajšnje napovedi bo Draghi zapisan v zgodovini tudi po tem, da v vsem osemletnem mandatu na čelu ECB ne bo niti enkrat dvignil obrestnih mer, predvsem pa po svoji ključni izjavi iz časov najhujše evrske krize, da bo ECB storila, vse kar bo potrebno za ohranitev evra.


 

Komentarji: