Economistove analize za bralce Dela
Kako Kitajska prodira v Evropo in kako naj se ta na to odzove.
Odpri galerijo
Kitajska se vse bolj zanima za Evropo, tu hitro povečuje svoje naložbe, finančne mišice pa uporablja tudi za krepitev političnega vpliva. Foto Reuters
Ljubljana – Kitajska se vse bolj zanima za Evropo, tu hitro povečuje svoje naložbe, finančne mišice pa uporablja tudi za krepitev političnega vpliva. Evropa bi se na to morala primerno odzvati, piše revija Economist. Njihove prispevke boste lahko vsako soboto brali tudi v Delu.
Ugledni angleški tednik Economist analizira in raziskuje politične in ekonomske trende po svetu. V Delu smo z njimi sklenili sodelovanje, tako da boste bralci njihove prispevke, prevedene v slovenščino, vsako soboto lahko brali na gospodarskih straneh Dela.
V tokratnem prispevku Economist raziskuje kitajski prodor v Evropo in predlaga, kako bi se evropske države morale na to odzvati. Črna gora ne bi smela dopustiti, da bi se njeni dolgovi do Kitajske nevarno povečali. Madžarska in Poljska bi morali natančneje preveriti kitajske infrastrukturne projekte, ki cenovno niso bili tako ugodni ali jih nikoli niso ustrezno končali. Evropa bi lahko sprejela mehanizme, ki bi učinkoviteje ugotavljali, kdo kupuje lastniške deleže v podjetjih in ali to počne pošteno. Morali bi tudi povečati financiranje nepristranskih raziskav o Kitajski, poleg tega bi morali zahtevati pregledno delovanje političnih strank, univerz, raziskovalnih organizacij in lobistov. Kajti kitajski denar lahko plača razprave, ki neprikrito olepšujejo dejstva.
Ugledni angleški tednik Economist analizira in raziskuje politične in ekonomske trende po svetu. V Delu smo z njimi sklenili sodelovanje, tako da boste bralci njihove prispevke, prevedene v slovenščino, vsako soboto lahko brali na gospodarskih straneh Dela.
V tokratnem prispevku Economist raziskuje kitajski prodor v Evropo in predlaga, kako bi se evropske države morale na to odzvati. Črna gora ne bi smela dopustiti, da bi se njeni dolgovi do Kitajske nevarno povečali. Madžarska in Poljska bi morali natančneje preveriti kitajske infrastrukturne projekte, ki cenovno niso bili tako ugodni ali jih nikoli niso ustrezno končali. Evropa bi lahko sprejela mehanizme, ki bi učinkoviteje ugotavljali, kdo kupuje lastniške deleže v podjetjih in ali to počne pošteno. Morali bi tudi povečati financiranje nepristranskih raziskav o Kitajski, poleg tega bi morali zahtevati pregledno delovanje političnih strank, univerz, raziskovalnih organizacij in lobistov. Kajti kitajski denar lahko plača razprave, ki neprikrito olepšujejo dejstva.
