Fiskalni svet opozarja na proračunske pasti
Priprava proračunskih načrtov jeseni bi morala odražati zavedanje omejitev fiskalne politike, poudarja fiskalni svet v publikaciji Javnofinančna in makroekonomska gibanja. Napovedana vrnitev fiskalnega okvira na ravni EU s prihodnjim letom namreč predstavlja »pomembno sidro za bolj vzdržno naravnano delovanje fiskalne politike po štirih letih izjemnih okoliščin, ko so postala pričakovanja deležnikov glede njenih zmožnosti v veliki meri nerealna«.
Primanjkljaj sektorja država (–3,6 odstotka BDP) je bil sicer v prvem četrtletju letošnjega leta večji kot v istem obdobju lani in kot v povprečju EU. Podatki po denarnem toku nakazujejo nadaljevanje podobnih gibanj tudi v preostalem delu prve polovice leta, saj je bil primanjkljaj državnega proračuna (–413 milijonov evrov) za okoli 300 milijonov evrov večji kot v istem obdobju lani, še ugotavlja fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun.
Poslabšanje javnofinančnih razmer v prvi polovici leta je bilo večinoma povezano z visoko inflacijo. Njen začetni pozitivni vpliv na prihodke, ki je bil očiten v lanskem letu, se je postopoma izpel, z zamikom pa so se pričakovano povečali pritiski na odhodkovno stran. Na proračun občutno vplivajo tudi interventni ukrepi, povečuje se negativni učinek na saldo proračuna iz naslova ukrepov za blažitev draginje,
Na drugi strani se zaradi visoke inflacije znižuje relativna zadolženost sektorja država, ki pa ostaja višja kot pred začetkom epidemije. Ob napovedanih bolj negativnih javnofinančnih gibanjih v letošnjem letu kot v povprečju držav članic EU in zaradi negotovosti glede učinka nadaljnjih ukrepov se za nas povečujejo tudi tveganja za občutnejše poslabšanje pogojev financiranja.
Fiskalni svet še opozarja, da so bili spomladi sprejeti diskrecijski ukrepi trajne narave (dolgotrajna oskrba, dopolnilno zdravstveno zavarovanje), ki »imajo izključno negativne posledice na vzdržnost javnih financ. Ukrepi so podobno kot v preteklosti pogosto premalo domišljeni in celoviti s popolno odsotnostjo ukrepov za nevtralizacijo negativnega strukturnega učinka na javne finance. Takšno delovanje pomembno omejuje prihodnji manevrski prostor fiskalne politike za sicer napovedane ukrepe, ki so nujno potrebni za oziroma bodo vplivali na zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ (pokojninska reforma, financiranje zdravstvenega sistema, sprememba sistema plač v javnem sektorju).«
·
