Fiskalni svet z zadržki glede rebalansa državnega proračuna
Ob predvidenem izrazitem poslabšanju stanja javnih financ od vlade pričakuje dodatno transparentnost pri pripravi proračunskih dokumentov.
Odpri galerijo
Fiskalni svet, od leve proti desni Tomaž Perše, predsednik Davorin Kračun in Alenka Jerkič, od vlade pričakuje bolj preudarno in razvojno usmerjeno proračunsko porabo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – V letošnjem letu je zaradi izjemnih okoliščin sicer dovoljeno začasno odstopanje od fiskalnih pravil, a ima fiskalni svet glede predloženih proračunskih dokumentov nekaj pomembnih zadržkov. Tako so sporočili iz fiskalnega sveta ob oceni predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna in vladnega odloka o okviru za pripravo proračunov za obdobje 2020–2022. Ob predvidenem izrazitem poslabšanju stanja javnih financ od vlade pričakuje dodatno transparentnost pri pripravi proračunskih dokumentov.
Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, ugotavlja, da so – ob upoštevanju dosedanje proračunske realizacije – odhodki v predlogu rebalansa, tako tisti, povezani s covidom-19, kot tisti, ki teh ukrepov ne vključujejo, napovedani na zelo visoki ravni.
»Med odhodki zlasti niso v zadostni meri pojasnjene predvidene razmeroma obsežne rezerve. Poleg tega naj bi odhodki državnega proračuna, ki niso povezani z ukrepi za covid-19, rasli precej hitreje kot lani in kot v sprejetem proračunu za 2020, njihova rast pa naj bi se ob upoštevanju dosedanje realizacije v zadnjih petih mesecih leta precej pospešila. V danih razmerah je še bolj kot običajno potrebno zavedanje nosilcev ekonomske politike, da mora biti kljub nujnim odhodkom, povezanimi z epidemijo, poraba sektorja država v delu, ki teh odhodkov ne vključuje, preudarna, učinkovita in razvojno usmerjena,« poudarjajo v fiskalnem svetu.
Po njihovem mnenju tudi »ni ustrezno pojasnjen dvig najvišje meje zadolževanja v letošnjem letu, ki trenutnih proračunskih potreb ne odraža v celoti«. Zadržki se nanašajo še na proračunsko načrtovanje, ki bi moralo biti kljub negotovim razmeram z ustrezno postavljenim srednjeročnim okvirom usmerjeno v obdobje po pričakovanem koncu krize.
Predlagani rebalans je sicer zdaj v obravnavi v državnem zboru, o njem tudi danes razpravljajo v odborih za posamezna področja.
Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, ugotavlja, da so – ob upoštevanju dosedanje proračunske realizacije – odhodki v predlogu rebalansa, tako tisti, povezani s covidom-19, kot tisti, ki teh ukrepov ne vključujejo, napovedani na zelo visoki ravni.
»Med odhodki zlasti niso v zadostni meri pojasnjene predvidene razmeroma obsežne rezerve. Poleg tega naj bi odhodki državnega proračuna, ki niso povezani z ukrepi za covid-19, rasli precej hitreje kot lani in kot v sprejetem proračunu za 2020, njihova rast pa naj bi se ob upoštevanju dosedanje realizacije v zadnjih petih mesecih leta precej pospešila. V danih razmerah je še bolj kot običajno potrebno zavedanje nosilcev ekonomske politike, da mora biti kljub nujnim odhodkom, povezanimi z epidemijo, poraba sektorja država v delu, ki teh odhodkov ne vključuje, preudarna, učinkovita in razvojno usmerjena,« poudarjajo v fiskalnem svetu.
Po njihovem mnenju tudi »ni ustrezno pojasnjen dvig najvišje meje zadolževanja v letošnjem letu, ki trenutnih proračunskih potreb ne odraža v celoti«. Zadržki se nanašajo še na proračunsko načrtovanje, ki bi moralo biti kljub negotovim razmeram z ustrezno postavljenim srednjeročnim okvirom usmerjeno v obdobje po pričakovanem koncu krize.
Predlagani rebalans je sicer zdaj v obravnavi v državnem zboru, o njem tudi danes razpravljajo v odborih za posamezna področja.
