Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Interventnemu zakonu zaradi dragih energentov grozi ustavna presoja

Odbor za infrastrukturo je podprl zakon o interventnih ukrepih zaradi energetske draginje.
Ljubljana 05.11.2012 - Drago ogrevanje.foto:Blaz Samec/DELO
Ljubljana 05.11.2012 - Drago ogrevanje.foto:Blaz Samec/DELO
16. 2. 2022 | 15:45
16. 2. 2022 | 16:14
3:25

Odbor za infrastrukturo je podprl zakon o interventnih ukrepih zaradi energetske draginje. Od dopolnil opozicije je sprejel predlog Levice, da izenačitev pravic vseh gospodinjskih odjemalcev plina ne bo le začasna. Agencija za energijo, energetski sindikat in Društvo malih delničarjev (MDS) so bili kritični do predlagane oprostitve plačila omrežnine.

Poslanci bodo na plenarni seji v ponedeljek razpravljali, ali bo 710.000 upravičencev dobilo 150 evrov solidarnostnega dodatka, o trimesečni oprostitvi plačevanja omrežnine ter dveh drugih prispevkov ter o izenačitvi pravic vseh gospodinjskih odjemalcev pri nakupu zemeljskega plina.

image_alt
Vlada določila 150 evrov bona, nižji računi za elektriko, cenejše gorivo

Slednji ukrep, s katerim vlada rešuje težave odjemalcev v večstanovanjskih stavbah, ki jim dobavitelji zemeljski plin dobavljajo po ceni za poslovne uporabnike, bo po sprejetem dopolnilu Levice veljal od začetka leta in za nedoločen čas. Po vladnem predlogu bi veljal od februarja do 30. aprila prihodnje leto. Tudi Boštjan Udovič, ki pri Gospodarski zbornici vodi nepremičninsko zbornico, je kot težavo izpostavil začasnost ukrepa. Opozoril je tudi, da ukrep velja samo za nabavo zemeljskega plina, ne pa tudi električne energije.

Direktorica Agencije za energijo Duška Godina je poudarila, da odločno nasprotujejo oprostitvi, ker da je to v nasprotju s slovenskim in evropskim pravnim redom, neuravnoteženo, nepremišljeno ter da je bodo deležni vsi, ne glede na to, ali jo potrebujejo ali ne, tudi podjetja, kot so Krka, Lek, trgovci, javni sektor. Tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba je opozorila, da je ta člen v nasprotju z evropsko direktivo, ki določa, da tarife določa neodvisni regulator. »Regulatorni organi so samostojni in neodvisni. S predlaganim ukrepom država v nasprotju z evropskim pravom določi, da omrežnina znaša nič. Agencija o tem ni bila povprašana, niti za analizo niti za posledice tega ukrepa,« je povedala Godina.

Rajko Stanković, predsednik Društva MDS, je opozoril, da se z zakonom posega v lastninsko pravico malih delničarjev, ki so petinski lastniki v vseh distribucijskih podjetjih. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Rajko Stanković, predsednik Društva MDS, je opozoril, da se z zakonom posega v lastninsko pravico malih delničarjev, ki so petinski lastniki v vseh distribucijskih podjetjih. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Dodala je, da elektrodistribucijska podjetja tri mesece ne bodo prejela nit evra prihodkov za pokrivanje osnovnih stroškov, kaj šele za investicije, ki jih nujno potrebujemo. Izpad prihodkov na distribucijskem omrežju bo 70 milijonov evrov, skupaj s prenosnim pa 95 milijonov evrov. »Podjetja bodo likvidnostne težave morala reševati ali z zadolževanjem, s čimer se bo sistem še dražil, ali z odpovedjo investicij,« je dodala.

Rajko Stanković, predsednik Društva MDS, je opozoril, da se z zakonom posega v lastninsko pravico malih delničarjev, ki so petinski lastniki v vseh distribucijskih podjetjih. Ta bodo utrpela 70 milijonov evrov ekonomske škode, povečala se bo njihova zadolženost: »Banke bodo začele zaračunavati višje obrestne mere ali bodo odpoklicale kreditne linije.« Stanković je predlagal, da izpad omrežnine ne gre na račun podjetij, ampak proračuna ali Podnebnega sklada. S predlogom ni bil uspešen. Če bo zakon sprejet, bo Društvo MDS pravico iskalo na ustavnem sodišču in predlagalo začasno zadržanje zakona.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine