IT-oddelka v klasičnem pomenu besede v prihodnje ne bo več
Miha Kralj, Accenture: Svetovalci iščemo in gojimo vrhunske talente, jih odlično plačujemo, a se nikjer ne izpostavljamo.
Odpri galerijo
Miha Kralj je prepričan, da bo v prihodnosti poklicev v IT veliko več, bodo pa povsem drugačni. Foto Matic Zorman
Svet, računalništvo in informatika se stalno spreminjajo. Miha Kralj, vodja sektorja za strategijo v oblaku in arhitekturo pri podjetju Accenture, poudarja, da je umetna inteligenca nova realnost, ki se je ne smemo bati.
Prvih 26 let sem bil res tesno vezan na IT-industrijo, predvsem na podjetja, ki izdelujejo strojno in programsko opremo. Deloval sem v podjetjih, kot so IBM, Microsoft, AWS, kjer je bil primarni cilj prodajati programsko opremo. Sedaj, ko v Accenture vodim večjo skupino strokovnjakov in prodajamo predvsem znanje v njihovih glavah, mi je jasno, da je treba za strokovnjake skrbeti podobno kot za nežne rožice.
Vsekakor jih ima. Že na prvi pogovor s stranko prideš z željo, da te bo stranka obdržala vsaj desetletje, takšen je tudi naš pristop. Mi služimo naročnikom, oni pa blestijo. Za razliko od prej, ko mi je bilo dovoljeno biti viden in popularen, je situacija zdaj obrnjena. Svetovalec je najbolj uspešen, ko je neviden. To razmerje gre še precej dlje – kadar je stranka uspešna, je ona heroj, ob morebitnem neuspehu pa mi svetovalci prevzamemo krivdo. Vloga svetovalnega podjetja je svojevrsten izziv: iščemo in gojimo vrhunske talente, jih odlično plačujemo, hkrati pa se nikjer ne vidimo oziroma izpostavljamo – to je velik dosežek.
Ni bilo lahko, saj sem si obul res velike čevlje. Prestopil sem namreč v vlogo, kjer sem odgovoren za delo in zaposlitev več tisoč ljudi. Sprva je bil prisoten manjši šok, saj preprosto nisem bil vajen tako velikih podjetij, niti vodstvenih položajev – soočiti sem se moral z dejstvom, da sem na vrhu zelo visoke gore, odgovornost in odločitve so moje. Accenture po svetu zaposluje prek 450.000 ljudi in moj ekipa velja za eksperiment – pri čemer šteje nekaj tisoč ljudi – vprašali smo se, kako naj vrhunsko znanje implementacij naprednih rešitev v oblaku prodamo podjetjem po svetu.
Informatika ima že celo svojo zgodovino zanimivo pot razvoja, v njej se dogajajo štiri paralelne evolucije. V praksi se najprej spremeni arhitekturni slog, ki za sabo povleče proces razvoja in lansiranja izdelka, ta pa rabi razvojna orodja in upravljanje. Končni rezultat je koda, ki jo »vržeš« na platformo in izvajaš. Pred desetletji je v informatiki vladal arhitekturno monoliten mainframe, njegov razvoj je bil kaskaden, uporabljal je deljene knjižice. Zatem ga je zamenjala arhitektura strežnik-odjemalec, to pa storitveno orientirana arhitektura. Sedanji arhitekturni slog so mikrostoritve, način razvoja je agilen, razvoja okolja so DevOps, izvršilna platforma pa oblak.
Prihaja arhitektura, ki se bo sposobna hipno odzivati na različne dogodke, reakcije bodo seveda avtomatizirane. Agilen razvoj bo zamenjal vitek razvoj, orodja bodo drugače pakirana in bolj poslovno orientirana – t. i. BizOps. Oblak pa bo zamenjala infrastruktura brez strežnikov. IT-velikani že vedo, kaj sledi, nova evolucija je že na obzorju.
Trend gre vsekakor v to smer. Že danes skoraj ni več informatikov, ki niso sposobni programirati – infrastrukturna informatika zahteva znanja programiranja, saj se infrastruktura spreminja v programsko kodo. Številni izdelki podjetja silijo, da danes infrastrukturo opišejo kot kodo – virtualke so opisane s tekstom. V računalnike danes nihče več ne vstavlja ploščkov DVD, orodja so se združila v t. i. DevOps. Oboji, »vzdrževalci« in programerji uporabljajo enak ekosistem orodij.
Za kodiranje ni nujno potrebna domišljija. Domišljijo nujno potrebujejo le arhitekti, oni so tisti, ki gledajo na funkcionalnost, strukturo ter estetiko, torej kako bo stvar videti na koncu, in to zahteva kreativen pristop. Nato pa izvajanje prevzamejo programerji in inženirji, ki ustvarijo kodo v enem ali več priljubljenih programskih jezikov – vzamejo izdelek domišljije in ga uresničijo v praksi.
Informatika zahteva stalno izobraževanje, vseživljenjsko učenje. Razpolovna doba znanja v IT zdaj znaša manj kot 6 mesecev. Informatiki se morajo torej stalno ponovno izumljati oziroma izobraževati. Tudi ponudniki oblačnih storitev temeljito spremenijo svojo ponudbo večkrat letno.
IT-oddelka v klasičnem pomenu ne bo. Ljudi za poganjanje informatike v prihodnosti ne potrebujemo. Cel svet je postal računalnik – česarkoli se dotakneš, je pametno – v ozadju ali ospredju. Telefon in avto sta računalnik. Informatika je postala del vsega. In bolj kot se širi med splošno populacijo, manj individualnih strokovnjakov potrebuješ za njeno upravljanje. Vsaka stvar, ki se jo lahko avtomatizira, se jo bo avtomatiziralo. Klasično delo informatikov bo nadomestila pametna avtomatizacija. Intelektualni izziv – izumljanje – to ne bo šlo v avtomatizacijo, vse ostalo pač. Kdor si bo zaželel strežnik, operacijski sistem, varnostno rešitev, poročila itd. – za te stvari ne potrebuje ljudi, temveč samo kakovostno avtomatizirane sisteme. Na primer, moja stranka ima več kot 100.000 sistemov v oblaku, zanje pa skrbi le sedem upravljavcev! Analogno bi za celotno Slovenijo potrebovali le dva informatika, podobno kot pilota in kopilota v letalu.
Ne. V informatiki služb ne zmanjkuje, saj se ustvarjajo novi zanimivi poklici. Danes nekateri informatiki tekmujejo na napačnem nivoju – tekmujejo s stroji, pa čeprav zna dveletni otrok delati stvari, ki jih računalniki ali roboti ne zmorejo. Prepričan sem, da bo poklicev v IT v prihodnje mnogo več, je pa res, da bodo zelo drugačni od današnjih. Sploh na področju infrastrukturne informatike.
Najprej moraš sprejeti odločitev, kako se boš soočil s tehnološkim dolgom – lahko ga posodabljaš ali pa pustiš, da odmre. Včasih je spreminjati staro v novo preprosto predrago in je ceneje narediti novo stvar z isto funkcionalnostjo, ki jo potrebuješ. Tehnološki dolg načeloma podjetij ne vleče navzdol, če z njim ne pretiravajo. Imamo stranke, ki ne marajo modernizacije, pa vseeno opravijo preskok, ko je ta nujen, in takrat prevzamejo najnovejše tehnologije ter s seboj ne vlečejo starih arhitektur in vzdrževalcev.
V informatiki je pogosto tako, da Slovenija, pa tudi delno Evropa, malce kasni za drugimi predeli sveta. Ne vem, zakaj se Slovenci še vedno čudijo najnovejšim tehnologijam, kot sta strojno učenje in umetna inteligenca. V ZDA že več kot leto dni pri razvoju novih programskih rešitev ali sistemov pa tudi storitev velja, da morajo vključevati sestavine zaznavnega računalništva. Torej morajo biti nove rešitve sposobne odkriti stvari, ki jih v času razvoja še ni bilo – na primer odkriti nove signale in vzorce v podatkih. Aplikativna raba umetne inteligence postaja rutina in ne bi smela biti mit. Prediktivna analitika, umetna inteligenca in strojno ter globoko učenje so obvezen sestavni del sistemov, ki jih sodobna razvojna podjetja nudijo svojim naročnikom. Informatikom to ne bi smelo biti znanstvena fantastika.
V industriji IT ste aktivni že tri desetletja. Kaj se vam je v tem času najbolj vtisnilo v spomin?
Prvih 26 let sem bil res tesno vezan na IT-industrijo, predvsem na podjetja, ki izdelujejo strojno in programsko opremo. Deloval sem v podjetjih, kot so IBM, Microsoft, AWS, kjer je bil primarni cilj prodajati programsko opremo. Sedaj, ko v Accenture vodim večjo skupino strokovnjakov in prodajamo predvsem znanje v njihovih glavah, mi je jasno, da je treba za strokovnjake skrbeti podobno kot za nežne rožice.
Ima svetovalna vloga kakšne posebnosti?
»Kadar je stranka uspešna, je ona heroj, ob neuspehu pa mi svetovalci prevzamemo krivdo.«
Vsekakor jih ima. Že na prvi pogovor s stranko prideš z željo, da te bo stranka obdržala vsaj desetletje, takšen je tudi naš pristop. Mi služimo naročnikom, oni pa blestijo. Za razliko od prej, ko mi je bilo dovoljeno biti viden in popularen, je situacija zdaj obrnjena. Svetovalec je najbolj uspešen, ko je neviden. To razmerje gre še precej dlje – kadar je stranka uspešna, je ona heroj, ob morebitnem neuspehu pa mi svetovalci prevzamemo krivdo. Vloga svetovalnega podjetja je svojevrsten izziv: iščemo in gojimo vrhunske talente, jih odlično plačujemo, hkrati pa se nikjer ne vidimo oziroma izpostavljamo – to je velik dosežek.
Kako ste se vi prilagodili novi vlogi?
Ni bilo lahko, saj sem si obul res velike čevlje. Prestopil sem namreč v vlogo, kjer sem odgovoren za delo in zaposlitev več tisoč ljudi. Sprva je bil prisoten manjši šok, saj preprosto nisem bil vajen tako velikih podjetij, niti vodstvenih položajev – soočiti sem se moral z dejstvom, da sem na vrhu zelo visoke gore, odgovornost in odločitve so moje. Accenture po svetu zaposluje prek 450.000 ljudi in moj ekipa velja za eksperiment – pri čemer šteje nekaj tisoč ljudi – vprašali smo se, kako naj vrhunsko znanje implementacij naprednih rešitev v oblaku prodamo podjetjem po svetu.
Nekoč sta bila infrastruktura in IT-arhitektura sveti gral informatike, bistvo njenega obstoja. Področje IT se hitro spreminja, še posebej sedaj, ko računalništvo v oblaku postaja privlačnejše za številna podjetja. Katere spremembe bodo letos najbolj opazne na področju informatike?
Informatika ima že celo svojo zgodovino zanimivo pot razvoja, v njej se dogajajo štiri paralelne evolucije. V praksi se najprej spremeni arhitekturni slog, ki za sabo povleče proces razvoja in lansiranja izdelka, ta pa rabi razvojna orodja in upravljanje. Končni rezultat je koda, ki jo »vržeš« na platformo in izvajaš. Pred desetletji je v informatiki vladal arhitekturno monoliten mainframe, njegov razvoj je bil kaskaden, uporabljal je deljene knjižice. Zatem ga je zamenjala arhitektura strežnik-odjemalec, to pa storitveno orientirana arhitektura. Sedanji arhitekturni slog so mikrostoritve, način razvoja je agilen, razvoja okolja so DevOps, izvršilna platforma pa oblak.
Ali morebiti že veste, kaj se področju informatike obeta v naslednjih dveh do petih letih?
»Domišljijo nujno potrebujejo le arhitekti, izvajanje pa prevzamejo programerji in inženirji.«
Prihaja arhitektura, ki se bo sposobna hipno odzivati na različne dogodke, reakcije bodo seveda avtomatizirane. Agilen razvoj bo zamenjal vitek razvoj, orodja bodo drugače pakirana in bolj poslovno orientirana – t. i. BizOps. Oblak pa bo zamenjala infrastruktura brez strežnikov. IT-velikani že vedo, kaj sledi, nova evolucija je že na obzorju.
Kako naj se novi realnosti prilagodijo informatiki? Brez strežnikov t. i. vzdrževalcev več ne potrebujemo, le še programerje?
Trend gre vsekakor v to smer. Že danes skoraj ni več informatikov, ki niso sposobni programirati – infrastrukturna informatika zahteva znanja programiranja, saj se infrastruktura spreminja v programsko kodo. Številni izdelki podjetja silijo, da danes infrastrukturo opišejo kot kodo – virtualke so opisane s tekstom. V računalnike danes nihče več ne vstavlja ploščkov DVD, orodja so se združila v t. i. DevOps. Oboji, »vzdrževalci« in programerji uporabljajo enak ekosistem orodij.
Kaj pa domišljija informatikov – mar ni ta glavna »sestavina« razvijalcev?
Za kodiranje ni nujno potrebna domišljija. Domišljijo nujno potrebujejo le arhitekti, oni so tisti, ki gledajo na funkcionalnost, strukturo ter estetiko, torej kako bo stvar videti na koncu, in to zahteva kreativen pristop. Nato pa izvajanje prevzamejo programerji in inženirji, ki ustvarijo kodo v enem ali več priljubljenih programskih jezikov – vzamejo izdelek domišljije in ga uresničijo v praksi.
Kakšne vloge bodo torej morali prevzeli sodobni informatiki, se jim bo uspelo »ponovno izumiti«?
Informatika zahteva stalno izobraževanje, vseživljenjsko učenje. Razpolovna doba znanja v IT zdaj znaša manj kot 6 mesecev. Informatiki se morajo torej stalno ponovno izumljati oziroma izobraževati. Tudi ponudniki oblačnih storitev temeljito spremenijo svojo ponudbo večkrat letno.
Kako bo videti IT-oddelek prihodnosti, bo sploh še obstajal?
IT-oddelka v klasičnem pomenu ne bo. Ljudi za poganjanje informatike v prihodnosti ne potrebujemo. Cel svet je postal računalnik – česarkoli se dotakneš, je pametno – v ozadju ali ospredju. Telefon in avto sta računalnik. Informatika je postala del vsega. In bolj kot se širi med splošno populacijo, manj individualnih strokovnjakov potrebuješ za njeno upravljanje. Vsaka stvar, ki se jo lahko avtomatizira, se jo bo avtomatiziralo. Klasično delo informatikov bo nadomestila pametna avtomatizacija. Intelektualni izziv – izumljanje – to ne bo šlo v avtomatizacijo, vse ostalo pač. Kdor si bo zaželel strežnik, operacijski sistem, varnostno rešitev, poročila itd. – za te stvari ne potrebuje ljudi, temveč samo kakovostno avtomatizirane sisteme. Na primer, moja stranka ima več kot 100.000 sistemov v oblaku, zanje pa skrbi le sedem upravljavcev! Analogno bi za celotno Slovenijo potrebovali le dva informatika, podobno kot pilota in kopilota v letalu.
Bodo torej informatiki pristali na zavodih za zaposlovanje?
»Cel svet je postal računalnik – česarkoli se dotakneš, je pametno – v ozadju ali ospredju.«
Ne. V informatiki služb ne zmanjkuje, saj se ustvarjajo novi zanimivi poklici. Danes nekateri informatiki tekmujejo na napačnem nivoju – tekmujejo s stroji, pa čeprav zna dveletni otrok delati stvari, ki jih računalniki ali roboti ne zmorejo. Prepričan sem, da bo poklicev v IT v prihodnje mnogo več, je pa res, da bodo zelo drugačni od današnjih. Sploh na področju infrastrukturne informatike.
Kako naj se direktorji informatike soočijo s tehnološkim dolgom?
Najprej moraš sprejeti odločitev, kako se boš soočil s tehnološkim dolgom – lahko ga posodabljaš ali pa pustiš, da odmre. Včasih je spreminjati staro v novo preprosto predrago in je ceneje narediti novo stvar z isto funkcionalnostjo, ki jo potrebuješ. Tehnološki dolg načeloma podjetij ne vleče navzdol, če z njim ne pretiravajo. Imamo stranke, ki ne marajo modernizacije, pa vseeno opravijo preskok, ko je ta nujen, in takrat prevzamejo najnovejše tehnologije ter s seboj ne vlečejo starih arhitektur in vzdrževalcev.
Delate po vsem svetu, torej lahko primerjate razmišljanje in dojemanje informatike zunaj slovenskih meja. So kakšne bistvene razlike?
V informatiki je pogosto tako, da Slovenija, pa tudi delno Evropa, malce kasni za drugimi predeli sveta. Ne vem, zakaj se Slovenci še vedno čudijo najnovejšim tehnologijam, kot sta strojno učenje in umetna inteligenca. V ZDA že več kot leto dni pri razvoju novih programskih rešitev ali sistemov pa tudi storitev velja, da morajo vključevati sestavine zaznavnega računalništva. Torej morajo biti nove rešitve sposobne odkriti stvari, ki jih v času razvoja še ni bilo – na primer odkriti nove signale in vzorce v podatkih. Aplikativna raba umetne inteligence postaja rutina in ne bi smela biti mit. Prediktivna analitika, umetna inteligenca in strojno ter globoko učenje so obvezen sestavni del sistemov, ki jih sodobna razvojna podjetja nudijo svojim naročnikom. Informatikom to ne bi smelo biti znanstvena fantastika.
