Leto 2023 je bilo v makroekonomskem smislu precej ugodno, gospodarska rast je bila blizu dolgoletnega povprečja, zaposlenost je bila visoka, brezposelnost pa rekordno nizka. Inflacija se je v drugi polovici leta začela nižati, čeprav je njena raven še vedno visoka in višja od povprečja območja z evrom, ugotavlja fiskalni svet v poročilu za lansko leto. Hkrati opozarja, da je imela fiskalna politika lani zaradi še vedno veljavnih izjemnih okoliščin na videz več manevrskega prostora, a je ostala ekspanzivna kljub ugodnim makroekonomskim trendom.

Primanjkljaj sektorja država je bil lani sicer manjši kot je bilo napovedano, toda to po oceni sveta bolj dokazuje slabosti fiskalnega načrtovanja kot pa varčnost. Fiskalno načrtovanje je pomanjkljivo zlasti na področju predimenzioniranih investicijskih načrtov, ki presegajo absorpcijske sposobnosti administracije in ponudnikov in ki lahko poleg neučinkovitosti povzročajo tudi neracionalne odločitve.

Lanske relativno ugodne makroekonomske okoliščine niso bile dovolj izkoriščene za krepitev fiskalne vzdržnosti. Pri tem je primanjkljaj za letos predviden na višji ravni od realizacije v 2023. Javni dolg se je lani nominalno povečal in je relativno upadel pretežno zaradi inflacijsko spodbujene rasti nominalne gospodarske aktivnosti. Poleg tega ključni izzivi, ki ogrožajo trdnost javnih financ, tudi v preteklem letu niso bili naslovljeni.

Zahteve po dvigih plač v javnem sektorju po oceni fiskalnega sveta predstavljajo največje kratkoročno tveganje za javne finance. »Različni parcialni sporazumi, sprejeti v zadnjih letih, so generirali nesorazmerja, zaradi katerih je obstoječi sistem postal nestabilen. Zato je treba vzpostaviti nov sistem, ki bo stabilen, bo ustrezal splošno sprejemljivim predstavam o pravičnosti, glede obsega izdatkov pa ne bi smel bistveno presegati povprečnega deleža v BDP iz zadnjih let.« 

Fiskalni svet še poudarja, da državni proračun namenja za pokrivanje zahtev zdravstva in pokojninske blagajne čedalje večje transferje. Medtem ko je to bilo razumljivo v časih nižje gospodarske aktivnosti, bi morala trenutno visoka raven zaposlenosti v Sloveniji omogočiti ne le pokrivanje tekočih potreb, temveč tudi oblikovanje rezerv za obdobja, ko bodo prilivi nižji, pri tem opozarjajo v varuhu javnih financ. 

Kar zadeva nova fiskalna pravila, bo tudi v Sloveniji potrebna zakonodajna prilagoditev, še ugotavljajo v fiskalnem svetu, ki ga vodi Davorin Kračun, in hkrati opozarjajo, da bo sposobnost EU, da nova pravila uveljavi, najboljša osnova za zaupanje investitorjev in s tem neovirano financiranje v celotni Uniji.