Mercedesu zapovedan odpoklic
Dizelska saga: Na servis 774 tisoč avtov – Za Slovenijo še ni podatkov
Odpri galerijo
Med modeli, ki bodo morali na popravilo, je tudi mercedes-benz GLC 220d.
Za zdaj še ni znano, koliko vozil znamke Mercedes-Benz, v katere je nameščena nedovoljena programska oprema za uravnavanje izpustov dizelskih motorjev, bodo morali popraviti v Sloveniji. Nemško prometno ministrstvo je, kot smo že poročali, po pogovoru s predsednikom uprave Daimlerja Dieterjem Zetschejem sporočilo, da je skupno takih vozil 774.000.
V konkretnem primeru gre za dizelske motorje v modelih limuzine razreda C, športnega terenca GLC ter modela kombija vito. Daimler se je zavezal, da bo to programsko opremo v najkrajšem času ustrezno popravil in da bo pri tem sodeloval z oblastmi. Agencija AFP navaja stališče družbe, da mora biti vprašanje, koliko je bila ta zadeva legalna ali pač ne, še razčiščeno v postopku pritožbe. Samo v Nemčiji je takšnih vozil nekaj čez 200 tisoč, kot so nam dejali pri slovenskem zastopniku Autocommerce za zdaj s strani samega Daimlerja o zadevi še niso dobili informacij in še ne morejo posredovati podatkov, za koliko vozil gre pri nas.
Daimlerju ob tem ni bila naložena kaka denarna kazen, agencija Bloomberg navaja analitika družbe Evercore ISI Arndta Ellinghorsta , da naj bi bil strošek posodobitve programakse opreme do 100 millijonov evrov."Ne vidimo nobenega dokaza, da bi Daimler pripravil programsko opremo, da bi namerno goljufal na emisijskih testih«, je dejal. Bolj kritični so predstavniki nemške opozicije. "Posodobitev programske opreme je le kozmetično popravilo in stroškovno najbolj učinkovita rešitev za industrijo, je za agencijo DPA dejala Ingrid Remmers, predstavnica za medije za področje prometa pri nemški Levici. “Kljub stalno novim odkritjem se vidi, da je zvezna vlada angel varuh avtomobilske industrije”, je dejala in dodala, da bi bile potrebne kazni in obvezno popravilo samih motorjev.
Podobnega mnenja je po poročanju AFP tudi Ferdinand Dudenhöffer iz analitične družbe CAR, češ, da bi morali popravljati same motorje, ne le programsko opremo, če bi hoteli dobiti res »pošteno rešitev« za presežne izpuste »Celotna avtomobilska industrija, je še vedno ujeta v tej dizelski godlji, nič od tega, kar je bilo storjeno doslej, ji ne pomaga iz nje«, je dejal in pokazal tudi na francosko in italijansko industrijo«. Ob tem se še spomnimo tudi izjave zdaj že bivšega predsednika uprave Volkswagna Mathiassa Müllerja, da bi bil tak motorni poseg kot operacija na odprtem srcu…
Dizelska zgodba, ki se je začela prav z Volkswagnom, bo zdaj kmalu stara 3 leta. Čeravno so se v ta pogon in njegovo resnično emisijsko delovanje zakopale različne vlade držav Evropske unije, pa je največ novic na to temo iz Nemčije. Doslej je bilo po Volkswagnu objavljenih kar nekaj manjših odpoklicev na to temo, ob čemer pa so vsi proizvajalci zanikali, da bi počeli kaj, kar je v nasprotju z zakonom. Nemški pravosodni organi so doslej izvedli več preiskav, tudi BMW-ju, Porscheju in Audiju, pri slednjem so te dni postopek zaradi suma goljufije uvedli tudi proti aktualnemu direktorju Rupertu Stadlerju.
V konkretnem primeru gre za dizelske motorje v modelih limuzine razreda C, športnega terenca GLC ter modela kombija vito. Daimler se je zavezal, da bo to programsko opremo v najkrajšem času ustrezno popravil in da bo pri tem sodeloval z oblastmi. Agencija AFP navaja stališče družbe, da mora biti vprašanje, koliko je bila ta zadeva legalna ali pač ne, še razčiščeno v postopku pritožbe. Samo v Nemčiji je takšnih vozil nekaj čez 200 tisoč, kot so nam dejali pri slovenskem zastopniku Autocommerce za zdaj s strani samega Daimlerja o zadevi še niso dobili informacij in še ne morejo posredovati podatkov, za koliko vozil gre pri nas.
Daimlerju ob tem ni bila naložena kaka denarna kazen, agencija Bloomberg navaja analitika družbe Evercore ISI Arndta Ellinghorsta , da naj bi bil strošek posodobitve programakse opreme do 100 millijonov evrov."Ne vidimo nobenega dokaza, da bi Daimler pripravil programsko opremo, da bi namerno goljufal na emisijskih testih«, je dejal. Bolj kritični so predstavniki nemške opozicije. "Posodobitev programske opreme je le kozmetično popravilo in stroškovno najbolj učinkovita rešitev za industrijo, je za agencijo DPA dejala Ingrid Remmers, predstavnica za medije za področje prometa pri nemški Levici. “Kljub stalno novim odkritjem se vidi, da je zvezna vlada angel varuh avtomobilske industrije”, je dejala in dodala, da bi bile potrebne kazni in obvezno popravilo samih motorjev.
"Dizelska godlja"
Podobnega mnenja je po poročanju AFP tudi Ferdinand Dudenhöffer iz analitične družbe CAR, češ, da bi morali popravljati same motorje, ne le programsko opremo, če bi hoteli dobiti res »pošteno rešitev« za presežne izpuste »Celotna avtomobilska industrija, je še vedno ujeta v tej dizelski godlji, nič od tega, kar je bilo storjeno doslej, ji ne pomaga iz nje«, je dejal in pokazal tudi na francosko in italijansko industrijo«. Ob tem se še spomnimo tudi izjave zdaj že bivšega predsednika uprave Volkswagna Mathiassa Müllerja, da bi bil tak motorni poseg kot operacija na odprtem srcu…
Dizelska zgodba, ki se je začela prav z Volkswagnom, bo zdaj kmalu stara 3 leta. Čeravno so se v ta pogon in njegovo resnično emisijsko delovanje zakopale različne vlade držav Evropske unije, pa je največ novic na to temo iz Nemčije. Doslej je bilo po Volkswagnu objavljenih kar nekaj manjših odpoklicev na to temo, ob čemer pa so vsi proizvajalci zanikali, da bi počeli kaj, kar je v nasprotju z zakonom. Nemški pravosodni organi so doslej izvedli več preiskav, tudi BMW-ju, Porscheju in Audiju, pri slednjem so te dni postopek zaradi suma goljufije uvedli tudi proti aktualnemu direktorju Rupertu Stadlerju.
