Pikčasta majica

Finančni trgi so nad možnostjo zaključka dvigovanja obrestnih mer v evforiji.
Fotografija: Dejstvo je, da je ameriška ekonomija v boljši kondiciji, saj ni tako izpostavljena nihanju na energetskih trgih ter geopolitičnim igram.

Foto Anne-christine Poujoulat/AFP
Odpri galerijo
Dejstvo je, da je ameriška ekonomija v boljši kondiciji, saj ni tako izpostavljena nihanju na energetskih trgih ter geopolitičnim igram. Foto Anne-christine Poujoulat/AFP

Veliko dopustnikov se sprašuje, zakaj jim je bilo treba iti na Hrvaško. Inflacija izdelkov in storitev na hrvaški obali je poletela v nebo. Zdi se, da sta prevzem evra in stroškovna inflacija premamila ponudnike storitev, da so svoje izdelke in storitve navili do točke bolečine. Na tej točki se bodo morali odločiti, ali bodo izjemno izboljšali storitve ali pa normalizirali cene. Saj znotraj iste denarne unije niso vse države na isti poti. Med turistično priljubljenimi državami izstopa Španija, kjer se je rast cen že močno umirila in v juniju dosegla nivo 1,9 odstotka. Razlika v inflaciji pa izboljšuje konkurenčnost posameznih držav.

V Evropi takšne razlike močno otežujejo enotno denarno politiko Evropski centralni banki, saj se morajo odločati znotraj celotnega območja. Ker ima večina držav še vedno previsoko rast cen, se je v četrtek, 27. 7. 2023, ECB odločila dvigniti obrestno mero za še dodatnih 25 bazičnih točk na 4,25 odstotka oziroma toliko, kot smo doživeli pred nastopom velike finančne krize v letu 2008. Hkrati pa so se oddaljili od napovedi o prihodnjih odločitvah. Tako bo njihova analiza podatkov odločila, ali bodo nadaljevali dvige ali pa bodo za nekaj časa ostali na trenutnih nivojih. Podobno kot ECB je storila tudi ameriška centralna banka (Fed), ki je dan prej dvignila obrestno mero na 5,5 odstotka, a je v nasprotju z ECB odprla večjo možnost nadaljnjemu dvigu obrestne mere tudi na septembrskem zasedanju.

Primož Cencelj Foto Generali
Primož Cencelj Foto Generali

Dejstvo je, da je ameriška ekonomija v boljši kondiciji, saj ni tako izpostavljena nihanju na energetskih trgih ter geopolitičnim igram, ki se trenutno najbolj manifestirajo v Ukrajini. Ta razkorak bo verjetno ena glavnih tem na zasedanju centralnih bankirjev v Jackson Holu v drugi polovici avgusta letos, kjer se bo verjetno zarisala globalna črta denarne politike.

Če prenesemo povedano v kolesarski jezik, opazimo, da je ubežna skupina centralnih evropskih bankirjev že dosegla vrh obrestih mer in so nekateri že v spustu (Madžarska), drugi (Poljska in Češka) pa se z njim že spogledujeta, medtem pa so glavne države zdaj že v »rdeči coni«, saj s svojo politiko že škodujejo ekonomiji in načenjajo korenine povišane inflacije, kar poznamo kot restriktivno denarno politiko. A za osvojitev etape oziroma zmage nad inflacijskim šokom bodo morale še nekaj časa ostati v fazi »trpljenja« oziroma še malo naviti tempo.

Bo pa za rumeno majico verjetno treba iti še kdaj dol z obrestnimi merami in nato spet nazaj gor. Če gledamo boj med prvokategorniki, se zdi, da bo najvišji vrh, kar se tiče obrestnih mer, dosegel ameriški FED in s tem »pikčasto majico«.

Finančni trgi so nad možnostjo zaključka dvigovanja obrestnih mer v evforiji, a če ostanemo realni, bodo centralne banke ostale, ker si ne želijo prehitro gor in dol, dlje čase na višjih nivojih. To pa daje varčevalcem odlično izhodišče za oblikovanje svojega portfelja, ki je bliže našemu dolgoročno optimalnemu, kar bi pomenilo povečanje obvezniških naložb.

Več iz te teme:

Komentarji: