Ljubljana – Cerarjeva vlada v pričakovanju odločbe evropske komisije v zvezi s prodajo NLB šele tik pred odhodom napoveduje ukrepanje glede zaščite in prodajnih zavez za banko; za mnenje je vprašala tudi predsednike parlamentarnih strank.
Ministrica za finance, ki opravlja tekoče posle
Mateja Vraničar Erman je po srečanju slovenskega političnega vrha napovedala, da bo v kratkem v proceduro predložila dopolnjeni zakon za zaščito banke pred posledicami sodnih postopkov na Hrvaškem, na ministrstvu za finance pa za prihodnji teden napovedujejo tudi nov predlog slovenskih zavez in izravnalnih ukrepov za NLB, podrobnosti so zaupne.
Po njenih besedah so danes obravnavali tudi predlog za zaščito banke pred posledicami sodnih postopkov proti LB oz. NLB na Hrvaškem v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami hrvaških varčevalcev, kot ga je pred časom že oblikovalo ministrstvo.
To je namreč lani tik pred zaključkom postopka javne ponudbe delnic (IPO) neuradno predlagalo rešitev v smeri, da bi za te morebitne stroške NLB jamčil sklad za nasledstvo, država pa bi mu zagotavljala zadostno premoženje za te naloge. Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman takrat na vladi podpore za to rešitev ni prejela, vlada pa je nato zaradi po njeni oceni prenizke cene v luči tveganj zaradi postopkov na Hrvaškem prodajni postopek ustavila.
Podatki s trgov kažejo, da bi lahko letos še dosegli primerno ceno za banko
»Več pa je bilo naklonjenosti temu, da bi zgodbo reševali z vložitvijo ustreznega zakona. Na ministrstvu bomo še enkrat pregledali celotno dokumentacijo, jo nadgradili z argumenti današnjega srečanja in v kratkem v nadaljnji postopek predložili predlog zakona,« je po sestanku pojasnila Vraničar Ermanova.
Dodala je, da bodo komisijo spomnili tudi, da vladi še ni odgovorila na predlog glede mediacije Bruslja med Slovenijo in Hrvaško glede vprašanja prenesenih deviznih vlog, kjer južna soseda po slovenski oceni tako kot v primeru arbitraže o meji deluje v nasprotju z dogovorjenimi pravnimi rešitvami.
O nadaljnjih postopkih glede prodaje NLB, tudi v luči trenutnih povečanih geopolitičnih napetosti in potencialnih negativnih posledic za finančne trge, ni želela špekulirati, pojasnila pa je, da podatki s trgov zaenkrat kažejo, da bi lahko letos še vedno dosegli primerno ceno za banko.
»Pripravljalni postopki tečejo nemoteno, glavna priprava pa je dobro poslovanje banke,« je dejala Vraničar Ermanova. Premier, ki opravlja tekoče posle,
Miro Cerar je ob tem dodal, da je pomembno, da se v Sloveniji ohranja stabilnost in odprtost za naložbe, kar bo pozitivno vplivalo tudi na prodajne procese.
![Ministrica pričakuje, da bo po formalni vložitvi novega slovenskega predloga odločitev evropske komisije sorazmerno hitra. FOTO: Roman Šipić/Delo](/media/images/20200910/115721.width-660.jpg)
Ministrica pričakuje, da bo po formalni vložitvi novega slovenskega predloga odločitev evropske komisije sorazmerno hitra. FOTO: Roman Šipić/Delo
Na vprašanje, ali bo morala Slovenija torej že letos prodati vsaj del naložbe v 100-odstotno državni največji slovenski banki, je odhajajoča ministrica spomnila, da je Slovenija komisiji že decembra lani predlagala spremembe prodajne zaveze, to je, da bi del banke po metodi IPO prodali letos, postopek do prodaje 75 odstotkov minus ene delnice pa v prihodnjem letu. Na podlagi tega predloga zdaj potekajo pogajanja o določitvi konkretnega roka in kompenzacijskih ukrepih, ki jih strani usklajujeta na tehnični ravni.
Komisija je sicer v odgovoru na vladni predlog izrazila dvom, da so te kljub predlaganim alternativnim ukrepom enakovredne prvotni prodajni zavezi, saj je za Bruselj pomembno predvsem to, ali novi izravnalni ukrepi v zadostni meri nadomeščajo odložitev prodaje banke.
Vodje parlamentarnih strank so se sicer po Cerarjevih besedah strinjali, da je treba NLB ohraniti kot pomembno regionalno institucijo, da je treba ohraniti vrednost državnega premoženja v NLB in storiti vse, kar je treba, da gre razvoj dogodkov v korist davkoplačevalcev in NLB.
Cerar sicer ni mogel razkriti vse razprave, povezane z NLB, je pa dejal, da bo morala vlada, čeprav opravlja tekoče posle, že prihodnji teden sprejeti nekatera pomembna stališča v zvezi s pogajanji z Evropsko komisijo. »Prepričan sem, da bomo sprejeli takšna stališča, ki bodo dobra za NLB in davkoplačevalce ter bodo iskala poti za zavarovanje banke pred hrvaškimi tožbami, predvsem pa, da morebitni postopek prodaje ne bi bil takšen, da bi prišlo do oškodovanja davkoplačevalcev,« je zatrdil. Obrisi odločitev so po njegovih besedah že znani.
Tako dokončni vladni predlog glede spremembe prodajne zaveze kot zakonski predlog za zaščito NLB pred posledicami postopkov na Hrvaškem sta pomembna tudi v luči letošnjega izplačila dividende državi. Na bližnji delniški skupščini NLB po naših podatkih tako ni mogoče pričakovati presenečenj. Lanski dobiček NLB, d. d., v vrednosti dobrih 189 milijonov evrov (plus zadržani dobiček NLB iz preteklih let) bo predvidoma ostal nerazporejen, v državno blagajno pa bo lahko izplačan šele, ko bo banka dobila zaščito lastnice, slovenske države, in nato še soglasje regulatorja.
Janša: DZ bo moral čim prej začeti opravljati svoje delo
Od ostalih sodelujočih predstavnikov političnih strank je pogovore edini komentiral prvak SDS
Janez Janša, ki mu bo predsednik republike
Borut Pahor predvidoma kot prvemu podelil mandat za sestavo vlade po nedavnih državnozborskih volitvah. Janša je spomnil, da so v SDS na probleme v povezavi z zaščito NLB opozarjali že spomladi, zdaj pa sta se vprašanji prodaje in zaščite NLB povezali, saj bo brez zaščite cena za delnico banke bistveno nižja.
Predlagani ukrepi ministrstva za finance po njegovih besedah predstavljajo prvi korak v prvo smer. »Če bodo predloženi v času, ki pa ga zmanjkuje, jih bomo podprli,« je napovedal in dodal, da je to šele prvi korak, treba pa bo narediti še naslednje. »V vsakem primeru pa zastavica pada še pred avgustom in zato bo moral državni zbor, ki se je hvala bogu konstituiral, čim prej začeti opravljati svoje delo,« je sklenil.
Komentarji