Slovenija prejela 231 milijonov za okrevanje in odpornost
Predfinanciranje bo namenjeno za železnice, digitalizacijo in obnovo infekcijskih klinik, je tvitnila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.
Odpri galerijo
Predsednica evropske komisije je sporočila pričakovano novico o prvih sredstvih za okrevanje in odpornost tudi za našo državo. FOTO: Yves Herman/AFP
Slovenija je prek predfinanciranja prejela prvih 231 milijonov evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost, je prek twitterja sporočila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Omenjeni znesek predstavlja 13 odstotkov dodeljenih nepovratnih sredstev Sloveniji.
Denar bo namenjen za razogljičenje prometa z naložbami v železniško infrastrukturo, krepitev digitalne pismenosti s posodobitvijo učnih načrtov z digitalnimi znanji ter posodobitev zdravstvene infrastrukture in opreme z obnovo infekcijskih klinik v Ljubljani in Mariboru.
Slovenija bo sicer v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost prejela za 1,8 milijarde nepovratnih sredstev in za 705 milijonov evrov posojil.
Naša država se je prek načrta za okrevanje in odpornost zavezala nameniti 43,45 odstotka zelenim ciljem, za digitalne vsebine pa je namenjenih 20 odstotkov denarja. Skupaj je za zeleni prehod na razpolago 552 milijonov evrov, za digitalno preobrazbo pa 317 milijonov nepovratnih sredstev. Za pametno, trajnostno in vključujočo rast bo na razpolago 664 milijonov evrov, za zdravstvo in socialno varnost pa 245 milijonov evrov nepovratnih sredstev, so še sporočili z ministrstva za finance, ki ga vodi Andrej Šircelj.
Pri plasiranju sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, pa tudi iz strukturnih skladov, je izjemno pomembno, da država ne vlaga samo v infrastrukturo, da se ne osredotoča samo na določene tehnologije. Ključne so tudi investicije v mehko infrastrukturo na področju raziskav in razvoja, poudarja Andrea Di Anselmo iz italijanske skupine Meta, ki svetuje glede komercializacije rezultatov iz raziskovalnih projektov:
»Država potrebuje nov tip znanstvenikov in raziskovalcev, in sicer podjetniške raziskovalce. Ključno je, da se rezultati raziskav uporabijo in imajo učinek v družbi.« Slovenija je uspešna pri pridobivanju evropskih sredstev za raziskovalne projekte, vendar je zelo pomemben tudi drugi korak, in sicer da se znanje in rešitve iz teh projektov tudi tržno uporabijo.
»Za financiranje iz evropskega sklada Horizon je vse bolj pomembna uporaba rezultatov iz raziskovalnega projekta ter kakšne spremembe in učinke bodo imeli na družbo. Splošen trend je, da 99,99 odstotka raziskovalnih konzorcijev ugasne po zaključku evropskega financiranja. Če bo Slovenija ta izziv naslovila bolje in hitreje od ostalih, bo to pomembno za uspeh države na mednarodnem trgu,« dodaja Di Anselmo.
Denar bo namenjen za razogljičenje prometa z naložbami v železniško infrastrukturo, krepitev digitalne pismenosti s posodobitvijo učnih načrtov z digitalnimi znanji ter posodobitev zdravstvene infrastrukture in opreme z obnovo infekcijskih klinik v Ljubljani in Mariboru.
Slovenija bo sicer v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost prejela za 1,8 milijarde nepovratnih sredstev in za 705 milijonov evrov posojil.
Naša država se je prek načrta za okrevanje in odpornost zavezala nameniti 43,45 odstotka zelenim ciljem, za digitalne vsebine pa je namenjenih 20 odstotkov denarja. Skupaj je za zeleni prehod na razpolago 552 milijonov evrov, za digitalno preobrazbo pa 317 milijonov nepovratnih sredstev. Za pametno, trajnostno in vključujočo rast bo na razpolago 664 milijonov evrov, za zdravstvo in socialno varnost pa 245 milijonov evrov nepovratnih sredstev, so še sporočili z ministrstva za finance, ki ga vodi Andrej Šircelj.
Ključna podpora raziskavam in razvoju
Pri plasiranju sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, pa tudi iz strukturnih skladov, je izjemno pomembno, da država ne vlaga samo v infrastrukturo, da se ne osredotoča samo na določene tehnologije. Ključne so tudi investicije v mehko infrastrukturo na področju raziskav in razvoja, poudarja Andrea Di Anselmo iz italijanske skupine Meta, ki svetuje glede komercializacije rezultatov iz raziskovalnih projektov:
»Država potrebuje nov tip znanstvenikov in raziskovalcev, in sicer podjetniške raziskovalce. Ključno je, da se rezultati raziskav uporabijo in imajo učinek v družbi.« Slovenija je uspešna pri pridobivanju evropskih sredstev za raziskovalne projekte, vendar je zelo pomemben tudi drugi korak, in sicer da se znanje in rešitve iz teh projektov tudi tržno uporabijo.
»Za financiranje iz evropskega sklada Horizon je vse bolj pomembna uporaba rezultatov iz raziskovalnega projekta ter kakšne spremembe in učinke bodo imeli na družbo. Splošen trend je, da 99,99 odstotka raziskovalnih konzorcijev ugasne po zaključku evropskega financiranja. Če bo Slovenija ta izziv naslovila bolje in hitreje od ostalih, bo to pomembno za uspeh države na mednarodnem trgu,« dodaja Di Anselmo.
